Rohatinski izrazil pripravljenost na dvostranske pogovore

Podprl je julijski dogovor obeh predsednikov vlad glede okvira reševanja tega vprašanja, a obenem izrazil pripravljenost hrvaške centralne banke na iskanje dvostranske rešitve. Pri tem je zagotovil, da je skušala Hrvatska narodna banka (HNB) v zadnjih letih že večkrat navezati določene stike s slovensko stranjo glede iskanja možnosti za dvostransko rešitev. "To potrjuje naš interes, da se problematika razreši v okvirih občih pravnih norm in ekonomske logike. Upam, da je ta pripravljenost obojestranska," je povedal.

Reševanje skozi pogovore v Baslu

Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta konec julija na srečanju v Bohinju dosegla dogovor o reševanju vprašanja dolga hrvaških varčevalcev zagrebške Ljubljanske banke na podlagi sporazuma o nasledstvu. Podrobnosti sicer nista pojasnila, a bi dogovor lahko pomenil edino le, da se bo primer reševal skozi pogovore v Baslu v okviru Banke za mednarodne poravnave.

Rohatinski je spregovoril tudi o tečaju kune in problemtaiki zunanje zadolženosti države. Kot je dejal, se zaveda, da bi padec vrednosti kune v določenem obsegu imel pozitivne posledice za izvoz blaga in storitev, vendar pa v centralni banki obenem opozarjajo, da bi takšna tečajna politika istočasno povzročila občuten dvig stroškov in dolgoročne izgube na drugih gospodarskih področjih, ti pa bi bili večji od pozitivnih učinkov.

HNB še posebej izpostavlja visok zunanji dolg države, ki je pri 95 odstotkih BDP, velik pomen evra kot rezervne valute v hrvaškem finančnem sistemu, saj je kar 70 odstotkov vseh posojil v evrih in visoke zadolženosti nefinančnega sektorja.

Zaskrbljujoč hrvaški zunanji dolg

V Zagrebu menijo, da bi nominalni padec tečaja kune v primerjavi z evrom za 10 odstotkov v nefinančnems sektorju povzročila negativne učinke v višini sedmih odstotkov BDP, temu pa je treba po besedah Rohatinskega prišteti še s tem povezane težave, ki bi jih to povzročilo bankam.

Hrvaška centralna banka v luči teh ugotovitev ocenjuje, da je treba konkurenčnost hrvaškega gospodarstva spodbujati predvsem z izboljšanjem poslovnega okolja, stabilno javnofinančno politiko in dvigom dobičkonosnosti v realnem sektorju.

Glede hrvaškega zunanjega dolga, ki se je v absolutnih številkah povzpel na skoraj 45 milijard evrov, je Rohatinski zatrdil, da je ta glede na njegovo višino, ročnost ter velik pomen evra v finančnem sistemu sam po sebi zskrbljujoč.

Sredstva sklada IMF

Rohatinski pa vseeno meni, da ni nobene natančne kritične meje zunanje zadolženosti, pod katero bi bila določena država varna pred dolžniškimi težavami in ki bi avtomatično povzročila krizo pretirane zadolženosti.

Glede možnosti poseganja po sredstvih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Rohatinski spomnil, da Hrvaška niti v času, ko je imela z IMF sklenjen t.i. Stand-by aranžma, ni zaprosila za sredstva sklada. Po njegovem mnenju niti sedaj ne obstaja objektivna potreba za to. To po njegovih besedah potrjuje tudi sorazmerno uspešen nastop Hrvaške na trgu državnega dolga lani in letos.

Vseeno pa opozarja, da dosedanja uspešnost še vedno ni nikakršno jamstvo za v prihodnje, pri čemer kot ključno izpostavlja konsolidacijo javnih financ.