Britanski kraljevi program, ki zaposluje mlade Slovence

Gre za program, namenjen mladim med 14. in 25. letom, ki na nek drugačen način krepi osebnostne lastnosti mladih – od vztrajnosti, premagovanja ovir do discipline. "Program mi je pomagal osebnostno zrasti," pravi maturantka Polona Tušar.

Osem milijonov navdušenih mladih Govorimo o programu MEPI – Mednarodno priznanje mladih, ki ga je pred skoraj 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete II. in vojvoda Edinburški. Skupaj z nemškim pedagogom Kurtom Hahnom in vodjo prve uspešne odprave na Mount Everest lordom Huntom so oblikovali program, ki mlade spodbuja k odkrivanju, razvijanju in uresničevanju svojih potencialov.

Program je ob leta 1956 navdušil že več kot osem milijonov mladih iz več kot 142 držav, med njimi tudi Slovenije.

Kaj je MEPI? Program mlade spodbuja, da so v svojem življenju čim bolj aktivni na različnih področjih, od veščin, prostovoljstva, odprave do športnih aktivnosti. Zasnovan pa je povsem individualno in netekmovalno, kar pomeni, da si mladi povsem sami izberejo, česa bi se radi naučili, kje bi radi prostovoljno pomagali ali v kakšnem športu bi se radi rekreirali.

Tekmuje zgolj sam s seboj. Na začetku si namreč pod vodstvom mentorja, to so učitelji na šolah, skavtski ali taborniški voditelji, kdor je pač za to usposobljen, zastavi cilj in zariše pot, kako ga bo dosegel.

Z doseganjem ciljev pa osvaja stopnje, od bronaste prek srebrne do zlate. Merilo za pridobitev priznanja je izboljšanje sposobnosti udeleženca, doseženo z njegovo vztrajnostjo. Vsak napreduje po lastnih zmožnostih in tekmuje le sam s seboj.

Od klekljanja do druženja s starejšimi Mladi se ukvarjajo se z aktivnostmi, ki jih zanimajo in si jih sami izberejo. "Na področju veščin je to lahko klekljanje, igranje kitare ali gašenja, pomembno je le, da je aktivnost zunaj šolskih obveznosti. Kot prostovoljec lahko služi domu za ostarele, bolnišnici ali nudi učno pomoč, karkoli spodbuja empatijo, sočutje in občutek za sočloveka in da s tem prispeva k lokalni skupnosti," pojasnjuje direktorica MEPI v Sloveniji Andreja Anžur Černič.

Pri športu je medtem pomembno, da gre za rekreativno in netekmovalno raven, kjer mladi dosegajo osebne dosežke. "MEPI-jevci tu pogosto poudarjajo, da če se ukvarjajo samo s športom, nimajo drugih obšolskih dejavnosti, medtem ko so pri tem programu vsestransko dejavni," pravi Anžur Černičeva.

Krona celotnega programa, ki se je mladi tudi najbolj veselijo, so odprave. Gre za obliko preživetja v naravi, kjer so mladi povsem sami, s seboj morajo nositi vso opremo, ki jo potrebujejo, sami si morajo skuhati, si priskrbeti prenočišče in na dan prehoditi približno 25 kilometrov. Anžur Černičeva pravi, da je to običajno najbolj zanimivo za mlade, a obenem tudi težka preizkušnja, ki jih uči veščin, kot so prva pomoč, orientacija, psihofizična kondicija, refleksija."

Z MEPI-jem do bolj privlačnega CV-ja Anžur Černičeva poudarja, da se mladi z vsestranskimi obšolskimi dejavnostmi na svojevrsten način učijo pomembnih osebnostnih lastnosti, ki so jih prejšnje generacije dobile iz okolice, zdajšnje pa so zaradi spremenjenega načina življenja zanje prikrajšane. "To ni nekaj, kar bi se naučili in pozabili, ampak je nekaj, kar se v mlade usidra in nosijo s seboj vse življenje. Program je namreč to, kar so temelji pri hiši."

Poleg osebne rasti imajo mladi na koncu zlate stopnje izpolnjen poseben indeks, v katerega so skozi celoten program beležili vse svoje dejavnosti. V tujini ima ta že veliko veljavo pri vpisu na fakulteto in tudi pri delodajalcih. Z indeksom namreč mladi pokažejo, da niso le strokovno podkovani, temveč "je širok človek in ima neke osebnostne lastnosti, ki so danes zelo cenjene", poudarja Anžur Černičeva.

Te veljave indeks v Sloveniji še nima, si pa za to prizadevajo na nacionalnem MEPI uradu. V ta namen izvajajo projekt Lažje zaposljiv, s katerim želijo dokazati, da ta mednarodni program pozitivno učinkuje na državljanske in socialne kompetence mladih, ki jih delajo bolj prilagodljive, vztrajne, proaktivne, disciplinirane in s tem lažje sprejemljive za trg delovne sile, razlaga Anžur Černičeva.