Goran Dragić
Četrtek, 4. 1. 2024, 15.36
3 mesece, 3 tedne
Goran Dragić ob koncu kariere
Besedo ima sveži upokojenec Goran Dragić #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,36
Prvič po uradnem slovesu od kariere profesionalnega košarkarja je danes pred predstavnike sedme sile v Ljubljani stopil Goran Dragić. Sedemintridesetletni zdaj že nekdanji košarkar je ob boku predstavitve poslovilne tekme oziroma spektakla, ki bo 23. in 24. avgusta letos v Ljubljani, spregovoril tudi o svoji bogati karieri, najlepših trenutkih na športni poti, odločitvi o upokojitvi, pa tudi o prihodnosti.
Že dolgo v Sloveniji ni kakšen dogodek požel toliko medijske pozornosti, kot jo je današnja novinarska konferenca Gorana Dragića. V ljubljanski Mestni hiši se je danes trlo predstavnikov sedme sile in tudi to je eden od zgovornih podatkov, kaj in koliko za slovenski šport predstavlja 37-letni novopečeni košarkarski upokojenec. Ta bo bogato kariero končal na enak način, kot si ga velikan njegovega kova zasluži. 23. in 24. avgusta se bo v Ljubljani v čast dolgoletnega kapetana trlo zvezdniških imen.
Goran Dragić o poslovilni tekmi:
Luka Dončić, Giannis Antetokounmpo, Nikola Jokić in Jimmy Butler, Luis Scola, Bogdan Bogdanović, Steve Nash, Nikola Vučević, Steve Kerr, Marc Gasol, pa Rašo Nesterović, Beno Udrih, Boštjan Nachbar so le nekatera imena košarkarjev, ki se bodo konec poletja v Stožicah poklonili Dragićevi karieri, tekma pa bo imela veliko dobrodelno noto. "V preteklosti nisem sanjal o tem, da bi imel poslovilno tekmo, potem pa sem začel skupaj s kampom in mojo fundacijo razmišljati v tej smeri. Želim si spektakla in čim več zbranih sredstev za dobrodelne namene. Na ta način nekaj vrnem okolju, v katerem sem odraščal. Hkrati pa bo to tudi način, da na enem mestu vidim vse igralce, s katerimi sem igral oziroma so bili del moje poti, da vidijo, kje sem odraščal, in spoznajo to okolje, sploh Američani, ki niso bili tukaj," je o posebnem dogodku povedal Dragić.
Dragić o tem, kaj mu je pomenilo igranje za Slovenijo:
Ta je sicer po koncu poletja želel še eno sezono preživeti na parketu, a je splet okoliščin nekoliko pospešil njegovo odločitev. "Zelo sem si želel, da bi se upokojil kot član Miamija. Če bi prišli z idejo, ponudbo, da na kratko spet postanem njihov član, bi jo sprejel. To sezono sem si želel še preživeti na parketu, veliko sem treniral, bil dobro pripravljen, a ko sem bil s svojima otrokoma in je čas mineval, sem videl, kaj si želim za naprej. Težko se je vrniti nazaj, da bi mogel spet potovati, trenirati, biti odsoten in stran od svojih otrok, zato je to na koncu pretehtalo. Hkrati pa moram razmišljati pametno in ne igrati za vsako ceno, da bom na račun tega na koncu dobesedno postal invalid. Želim se ukvarjati z otrokoma, da bom lahko aktiven, kar bi lahko profesionalni šport še otežil. Vemo, v kakšnem stanju je moje levo koleno, nimam več meniskusa in hrustanca, ob obremenitvah zateka, tako da odločitev ni bila težka," je za predstavnike medijev dejal Dragić.
Slovenija? Ne, Miami.
Ta bo tudi svoje življenje po karieri preživel v Miamiju, kjer si je v zadnjih letih ustvaril dom. "Preselil sem se v Miami, tam je zdaj moj dom, veliko časa preživim z otrokoma, tudi finančno sem preskrbljen. Izpolnil sem vse želje, razen ene - šampionskega prstana lige NBA -, a tudi s tem sem se že sprijaznil. Ne vidim se več na parketu, tudi moja strast ni več enaka, kot je bila prej, težje je trenirati, telo te ne uboga več tako kot včasih. Ko sem te faktorje sestavil skupaj, so prinesli to odločitev, da vse skupaj zaključim," je bil jasen Dragić, ki je tako svojo zadnjo tekmo odigral aprila še v dresu Milwaukeeja.
Poleti je bil blizu vrnitve v Miami, a do dogovora ni prišlo.
Poleti je sicer zelo dišalo po vrnitvi zlatega slovenskega kapetana v Miami, a se na koncu ni izšlo. "Ta vrnitev v Miami je bila zelo realna, s trenerjem Spoelstro sva se veliko slišala, tudi agenti so bili na vezi s Patom Rileyjem. Vsi so čakali na ta prestop Damiana Lillarda, in ko je on odšel v Milwaukee, se je vse porušilo. Miami ima v svojem kadru veliko igralcev, tako da bi se morala odviti takšna menjava, da bi šlo veliko košarkarjev v drugo smer in bi se sprostilo mesto. Potem bi jaz postal opcija. Tudi zdaj bi lahko čakal do februarja, ker se na NBA tržnici vedno dogajajo presenečenja in veliki prestopi, a na koncu sem rekel, da ja ta čas z otrokoma preveč dragocen. Uživam v času, ki ga preživimo skupaj, in to je na koncu prevesilo tehtnico na stran, da se upokojim. Če sem pošten, bi v primeru, da bi podpisal s kakšnim izmed klubov, igral samo še dva meseca, tako da nekako vse skupaj ni imelo velikega pomena," je bil iskren Dragić.
Nosil je tudi dres Slovana.
Bogata športna pot
Sedemintridesetletni košarkar je v zadnjih dveh desetletjih spisal veliko zgodbo o uspehu. Kariero je začel pri Iliriji, jo nadaljeval pri Slovanu, od koder se je preselil k takratni Tau Ceramici. Po španski epizodi je zaigral tudi za ljubljansko Olimpijo in bil leta 2008 izbran na naboru severnoameriške lige NBA. Tam je nosil drese Phoenix Suns, Miami Heat, Houston Rockets, Toronto Raptors, Brooklyn Nets, Chicago Bulls in Milwaukee Bucks, najboljše predstave v ligi NBA pa je nanizal v dresu Miamija. Kot prvi Slovenec je leta 2018 zaigral na tekmi All-Star, v zgodovino pa se bo za vselej vpisal kot eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov.
"Ponosen sem na svojo celo športno pot, na začetke na Iliriji, to so bili časi, ko sem igral brez pritiska, ko greš na trening zato, da se družiš s svojimi prijatelji, pri Slovanu pa se je potem začelo zares. Rad se spominjam tudi vseh padcev, vedno, ko sem padel, sem se pobral in bil zaradi tega še močnejši. Lepe spomine imam tudi na to, da sem bil izbran na naboru, pa potem časi pri Phoenixu, Houstonu, vseh šest, sedem let v Miamiju, seveda pa so tu še vse reprezentančne akcije. Že leta 2009 smo bili na Poljskem zelo blizu, leto 2017 in evropsko prvenstvo pa sta na vrhu vsega. Tu je tudi finale lige NBA, pa potem tudi tista nesrečna poškodba v finalu, s katero sem se po tolikem času že sprijaznil. Zgodijo se stvari, ki so težke, potem pa pridejo tudi nagrade, po katerih vse pozabiš in vidiš, da se vse zgodi z razlogom. Če zdaj pogledam nazaj, ne bi ničesar spremenil, prehodil sem fenomenalno pot, zadovoljen sem sam s sabo, to pa je tudi tisto, na kar sem najbolj ponosen. Zdaj bo pa čas za druge stvari, česar se tudi veselim, da se podam še na to drugo pot," je poudaril Dragić.
Če bi lahko, bi spremenil le eno stvar. "Spremenil bi samo to, da bi bil ves čas zdrav in brez poškodb. Ne bi spremenil rezultatov, ničesar drugega, samo to, da bi lahko igral, da bi dal vse od sebe in bi bil lahko zadovoljen z rezultatom, tudi če bi bil na koncu isti," pravi Dragić.
Dragić o zadnjem poglavju s slovensko izbrano vrsto na EuroBasketu 2022:
Najtežji nasprotnik? Chris Paul, a ...
V ligi NBA si je v petnajstih sezonah parket delil s številnimi zvezdniškimi imeni. In kdo je bil tisti, ki mu je povzročal največ preglavic? "Uf, jih je bilo kar nekaj. Vsi organizatorji igre v ligi NBA so zelo hitri, eksplozivni. Eden izmed težjih tekmecev, pa ne zato, ker bi mi delal težave v igri ena na ena, je bil Chris Paul. To pa zato, ker je v eni akciji postavil od pet do šest pick and rollov in sem se moral ves čas boriti in prebijati skozi igralce, kot sta Timofej Mozgov in Blake Griffin, vedno so delali trde blokade, tako da vedno, ko sem igral proti LA Clippers, sem bil po tekmi povsem potolčen. Te tekme so bile vedno zelo fizične. Je pa tako, da te v ligi NBA praktično vsak večer čaka zelo zahteven nasprotnik. A največji nasprotnik pa si na koncu koncev sam sebi, ker igraš utrujen, ves čas na meji poškodbe, zato je še toliko pomembneje, koliko si pripravljen mentalno in če boš lahko zdržal vse napore," je dejal Dragić.
Med pogovorom o najzahtevnejših tekmecih na parketu je omenil Chrisa Paula.
Ob tem je spregovoril tudi o svoji sanjski peterki. "Na položaj organizatorja igre bi zagotovo postavil Steva Nasha, dvojka bi bil Dwyane Wade, na krilo bi postavil Granta Hilla. Potem sta tu Kevin Durant pa Chris Bosh. Uf, pa Shaquille O'Neal. Pa ne smem pozabiti na Amar'eja Stoudemireja, Vinca Carterja … Teh igralcev je res veliko," se ni mogel odločiti Ljubljančan, ki bo svoje življenje v drugi karieri gradil v Miamiju, kjer se nadeja tudi morebitne nove službe.
O življenju po karieri:
"Ko se bom vrnil v Miami, bomo opravili sestanek. To je vse, kar vem. Dobil se bom s trenerjem Erikom Spoelstro, a ta sestanek bo verjetno bolj prijateljske narave. Bom pa potipal, kaj in kako. Osebno si želim eno leto imeti čas zase in za družino. Tega se najbolj veselim. Želim pa ostati v košarki. Kot trener se ne vidim. Mislim, da to vzame preveč časa. Morda v kakšni drugi luči, zagotovo pa ostajam v košarki," je še zatrdil Dragić.
Preberite še:
