Četrtek, 22. 10. 2020, 10.35
3 leta, 7 mesecev
POGLED S TRIBUNE
NBA ne more biti ključ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,55
Med resnimi kandidati za športno besedo leta 2020 bo nedvomno mehurček. A tisti originalni, ki ga je severnoameriška poklicna liga NBA napihnila v Orlandu, vendarle ne more biti vzorčni model za vsa preostala košarkarska in druga tekmovanja. Vseeno pa je za športno prihodnost ključno, da tekmovanja in klubi z iznajdljivostjo, inovativnostjo in odgovornostjo do sebe in družbe preživijo koronsko obdobje, ki bo zanesljivo zaznamovalo vsaj še celotno sezono 2020/21.
Kdor s prstom kaže na ligo NBA in trdi, da bi morali takšno pot ubrati tudi v preostalih tekmovanjih, pozablja na marsikaj. Med drugim tudi na to, da je severnoameriški košarkarski šov najdražji, najbolj dobičkonosen in hkrati zaprt sistem. Tudi tamkajšnja finančna blazinica iz preteklih let je lažje ublažila izpade prihodkov in večje izdatke.
Res je, kar je uspelo ligi NBA med julijem in oktobrom v Orlandu, je svojevrstna zmaga športa. Da se je ob koncu govorilo le o LeBronu Jamesu in njegovih LA Lakers, o nesrečnem Goranu Dragiću, ki si je poškodoval stopalo na prvi tekmi velikega finala, ter o drugih košarkarskih temah in celo o rasni neenakosti, ne pa o koronavirusu, je svetovni unikum.
Liga NBA se je v rekordnem času prilagodila na nove razmere. Tekme je dokončno v celoti preoblikovala v televizijski dogodek, ob katerem je naključni gledalec na trenutke celo pozabil, da tribun z gledalci v dvoranah ni. A kar je še bolj pomembno: vsi testi na novi koronavirus so bili negativni. Šov je šel naprej. Moral je. Kot bi ga v ozadju s svojim znamenitim glasom priganjal Freddie Mercury z zasedbo Queen.
V resnici ga je priganjal in poganjal denar. Za edinstvenim mehurčkom v letovišču Walt Disney na Floridi, kjer je skupina strokovnjakov pripravila sterilne laboratorijske razmere za življenje in igranje košarke ter uveljavila jasna pravila vedenja, ne stojijo le odrekanja košarkarjev in članov podpornega sistema, ki so se večinoma za več mesecev poslovili od družin, temveč - ob jasni želji, da se sezona tako po tekmovalni kot tudi komercialni plati reši - enormni zneski. Kar 180 milijonov ameriških dolarjev naj bi Američani namenili za "rešitev" sezone. Spomnimo, ta se je končala z zmagoslavjem LA Lakers in predvsem zdravimi košarkarji.
A že ko so James in druščina kot zadnji zapuščali "mehurček" v Orlandu, je bilo bolj ali manj jasno, da se vanj, kljub skrb vzbujajočim številkam okuženih v ZDA, ne bodo vrnili. Kdaj in v kakšni obliki bo v letu 2021 zaživela nova sezona, še ni znano. Toda možnosti, da bi liga po vzoru floridskega "mehurčka" za devet mesecev zaprla 30 ekip, so minimalne. Med drugim tudi zato, ker je bil eksperiment v Orlandu odgovor na popolno izgubljenost sveta v prvem valu epidemije novega koronavirusa, ko številna družbena področja niso vedela, v katero smer se obrniti.
In medtem ko nas do začetka nove sezone lige NBA čakajo približno trije meseci, so ligaška tekmovanja zaživela v Evropi. Tu so, pa še zdaleč ne le zaradi finančnih omejitev, že sprejeli izziv nove športne realnosti, katere del je novi koronavirus. Da za razliko od zgodnje pomladi države ne zaustavljajo vrhunskega športa, je jasen signal zavedanja, da je pomemben del življenja, ki mora naprej, tudi šport. Ne le kot zabava za množice, ki so se zdaj v celoti preselile pred male zaslone, temveč tudi kot posel. Ta je bil že ob prvem valu na hudi preizkušnji in je zahteval žrtve. Teh bi bilo ob nadaljnji blokadi občutno več.
Da ima zdravje prednost pred vsem, bodo verjetno prikimali tudi največji denarni stremuhi. A z vidika dolgotrajnejšega športnega obstoja je preživetje v sezoni 2020/21 eden od ključnih izzivov. Tudi košarka pač ni vsebina na zahtevo, ki bi jo nekdo prižgal, ko bi mu to ustrezalo. Prav zaradi tega pa je zdaj postala šport, ki predvsem v zakulisju igra po novih pravilih, po katerih je tekmec hkrati tudi soigralec.
Nova realnost so "mobilni mehurčki", ki seveda ne morejo biti tako nepropustni in sterilni, kot je bil floridski. Alba, Real, CSKA, Olympiacos, Barcelona, Zenit, Himki, Žalgiris in Crvena zvezda v evroligi, Cedevita Olimpija, Brescia, Unicaja, Joventut, Gran Canaria, Bourg in Mornar v EuroCupu, Split, Zadar, Cibona, Igokea in še kdo v ligi ABA. Pri vseh so potrdili pozitivne primere, a ključno je, da so se v okviru pripravljenih protokolov znali odzvati.
Zdi se, da bo ob vitalni vlogi vodstev tekmovanj, še večji odgovornosti klubov in razumevanju državnih institucij to "modus operandi" tudi v prihodnje. V Evropi NBA ključ ni izvedljiv. Zato bodo v tem prehodnem obdobju do normalnih razmer ob odgovornem ravnanju dobrodošle tudi bolj inovativne veje poslovnega modela klubov in tekmovanj, ki do navijačev dostopajo na drugačen način in po novih kanalih.
