Sreda, 4. 8. 2021, 13.11
2 leti, 9 mesecev
OI Tokio 2020, atletika, tek na 3.000 metrov s zaprekami
"Mrtva" in ponosna nase
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,59
9
Maruša Mišmaš Zrimšek je navdušila s šestim mestom.
Ko športnik v prvem olimpijskem finalu doseže osebni in za nameček še državi rekord, dvomov o izstreljenih nabojih ni. V primeru tekačice na 3.000 metrov z zaprekami Maruše Mišmaš Zrimšek (9:14,84) je to ob zmagi Peruth Chemutai iz Ugande v Tokiu zadostovalo za šesto mesto.
Kar pet atletinj je v teku z zaprekami v finalu postavilo državni rekord. Med njimi tudi nova olimpijska prvakinja Peruth Chemutai, ki je v zadnjem delu zlomila odpor srebrne Američanke Courtney Frerichs in bronaste Kenijke Hyvin Kiyeng ter si pritekla lepo prednost.
Pod najhitrejši tek kariere pa se je ob olimpijskem krstu podpisala tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je s tri tisoč metri, ovirami in vodno prepreko opravila v devetih minutah, 14 sekundah in 84 stotinkah. S tem je svojo do zdaj najboljšo znamko popravila za skoraj dve sekundi.
"V cilju sem bila 'mrtva'," je na vprašanje o povsem čisti vesti in ponosu odvrnila 26-letna Grosupeljčanka, ki je tek začela v osrčju skupine. Po dobrem kilometru, ko se je druščina raztegnila, je ohranjala stik z najboljšimi. V višjo prestavo je nato prestavila Frerichsova, sledila ji je poznejša zmagovalka Chemutaijeva, slovenska rekorderka pa se je prebila v prvo zasledovalno skupino in bila še dva kroga pred ciljem na četrtem mestu. V ciljnem delu je malenkost popustila, toda, kot je priznala, vseeno iztisnila vse atome moči za izstopajoč končni rezultat.
"Poskušala sem ohranjati stik z najboljšimi in tako priti v položaj za najvišja mesta. To mi je uspelo, čeprav je bil začetek dokaj kaotičen. Na srečo sem se znala priključiti hitrejši skupini. Ponosna sem nase. Za kaj več pa je zmanjkalo moči," je misli v kleti mogočnega stadiona zbirala Mišmaševa, ki se, v nasprotju s številnimi tekmicami in preostalimi prisotnimi na stadionu, ni pritoževala nad vročino in visoko stopnjo vlage.
Se za besedno zvezo "za kaj več" morda skriva celo kolajna? "Vsak športnik ima v finalu olimpijskih iger v glavi tudi kolajno. Vseh 16 deklet na štartu je imelo možnost pristati med najboljšo trojico. Iskala sem svojo priložnost," je dejala atletinja, katere kariero so zaznamovale tudi poškodbe ahilove tetive. Rio 2016 se ji je tako izmuznil, Tokio pa kot olimpijsko prizorišče nanjo ni naredil ravno velikega vtisa. "Bila sem tako osredotočena na tek, da si nisem belila glave s posebnostjo tekmovanja. Roko na srce, večje razlike med tekom na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah niti ni," pravi.
Vseeno namiguje, da se bo na OI še vrnila. Kariero namreč namerava potegniti vsaj do Pariza 2024, morda še dlje. Vprašanje pa je, ali bo nemara postregla z novo paradno disciplino. "Do zdaj sem na 1.500 metrov tekla bolj za popestritev. V prihodnje pa … Bomo videli. Rada imam krajšo razdaljo, rada pa imam tudi prepreke. S trenerjem se morava pogovoriti," se je prihodnosti dotaknila ena od dveh slovenskih atletskih finalistk OI 2020.
ZLATO: Peruth Chemutai (Uganda)
SREBRO: Courtney Frerichs (ZDA)
BRON: Hyvin Kiyeng (Kenija)
9