Odštevanja je konec. Začenja se. Povsem zares. Peking gosti olimpijske igre.

Namesto ''Mundiala'' sem v svojih mislih iskal olimpijske igre, a zaradi relativne mladosti moj seznam ni bil prav zajeten. Spominjam se, da se je leta 1984 dogajalo – nekaj. Nekaj velikega. Jasno, zaradi bližine in skorajda gostiteljske vloge mi je v spominu ostal predvsem Vučko in zimska različica največjega športnega dogodka.

A spominjam se tudi Los Angelesa in vsesplošnega navdušenja nad Carlom Lewisom. Toda, roko na srce, v spominu so to zgolj obrisi. Zato pa sem že štiri leta pozneje kot pravi športni navdušenec sedel pred malim zaslonom in spremljal igre v Seulu ter se prvič dodobra spoznaval tudi s pojmom časovna razlika.

Olimpijske igre so bile zame leta 1988 res največji dogodek, čeprav se še nadvse dobro spominjam tudi afere JBTZ. Navsezadnje sem stanoval le streljaj stran od Roške ulice v Ljubljani, kjer se je rojevala slovenska pomlad in predvsem po bratovi zaslugi podrobno spremljal dogajanje okrog četverice, čeprav o velikih razsežnosti res nisem razmišljal. To je bilo moje leto 1988.

No, če bi mi nekdo tedaj dejal, da bo J iz afere čez dve desetletji predsednik vlade samostojne Slovenije, bi ga zgolj začudeno pogledal, a bi mu morda ob njegovi vztrajnosti po nekaj urah le verjel. Tudi če bi mi dejal, da bom v tistem obdobju kot novinar prisoten na olimpijskih igrah, bi mu verjel, saj sem že od majhnih nog sanjal o poklicu športnega novinarja. A če bi ob tem dodal, da bosta moj medij internet in mobilni portal, mu … Hja, ne bi mu verjel. Leta 1988 res ne. Danes verjamem. Predvsem pa sem vesel, da sem tu. Z zelo jasno nalogo: približati kitajsko dogajanje obiskovalcem SiOL-ovih spletnih strani in mobilnega portala Planet.

Martin Pavčnik Foto: Reuters, BOBO