Balić: Da bi se imel za divo? Saj nisem nor.

Split, Metković, Portland San Antonio, Zagreb, Atletico Madrid in Wetzlar. Tako si po vrsti sledijo klubi, v katerih je svoj pečat pustil eden največjih mojstrov rokometne igre vseh časov. Za zadnjega je sicer odigral šele eno tekmo, a že to, da klub v svoji zgodovini še ni imel igralca takšnega kova, pove dovolj. "Želim si igrati in v tem uživati. Zakaj sem prišel v Wetzlar? Ker mislim, da nam lahko uspe. Imamo precej mlado ekipo, ki ji lahko moje izkušnje pridejo še kako prav. Tukaj sem, da igram rokomet, in to bom počel po svojih najboljših močeh," je v intervjuju za nemški časopis Frankfurter Allgemeine, na katerega je, popolnoma v svojem slogu, zamudil skoraj eno uro, dejal Ivano Balić.

Zaradi propada Atletico Madrida je julija postal prost igralec. In ko je na trgu Ivano Balić, ponudb ne manjka. Wetzlarjeva tako še zdaleč ni bila edina. Bila pa je, vsaj zanj, najbolj mamljiva. A ne finančno. "Denar ni v prvem planu. Pomembne so mi naloge, ki jih bom imel." V bundesligi bo zaigral prvič. Brez razmišljanja se je strinjal, da gre za najmočnejšo ligo na svetu. "Klubi so organizirani do potankosti, navijači so neverjetni. Nobena druga liga ni na tako visoki ravni. Ko ne igraš doma, je vsakega nasprotnika izjemno težko premagati," pravi hrvaški dolgolasec. Favorit? "Kiel! Kiel je vsako sezono favorit."

Michael Jordan, Magic Johnson in John Stockton

Ker dolgo ni imel kluba – z Wetzlarjem je pogodbo podpisal pred kratkim, Madrid pa je ugasnil že v prvi polovici julija –, je treniral v domačem Splitu. Sam, z osebnim trenerjem. "Upam, da bom nekje v od dveh do treh tednih spet v vrhunski formi. Rokomet se je zelo spremenil. Pred dobrimi desetimi leti je bil počasna igra, pred vsakim napadom si se lahko normalno nadihal, se oddahni … Danes sta najpomembnejši fizična moč in hitrost." Kot vsi drugi je imel tudi Balić, olimpijski in svetovni prvak, svoje vzornike. Ker je pred rokometom treniral košarko, je, tako kot pol sveta, oboževal Michaela Jordana. Všeč sta mu bila tudi Magic Johnson in John Stockton.

Mediji in navijači so ga v preteklosti večkrat označili za neke vrste rokometno divo. "To sem že slišal. Lahko se le nasmehnem. Sem rokometaš, mogoče zelo dober, a sam se ne počutim kaj posebnega. Če bi se imel za divo, bi bil nor," pravi Splitčan, ki se še kako dobro spominja vojne. Ta je divjala, ko je imel 12 let. "Ko je bilo mirno, smo se ukvarjali s športom. Ne pravim, da me je šport rešil, mi je dal pa ogromno. Žal tega ne more izjaviti marsikateri otrok današnjega časa. Zdaj so okupirani z računalniki in igralnimi konzolami. To ni dobro. Ko sem v Splitu, ni skoraj nikogar na ulici. Otroci se sploh ne gibajo, kar je lahko težava. Prek športa se namreč lahko naučijo, kako deluje življenje," je sklenil.