Naslanjača na temo favel

Brata Campana, brazilska oblikovalca, zanima interpretacija materialov. Še bolj, če gre za odpadni oziroma zavrženi material. To so lahko na primer igrače, iz katerih sta zasnovala stol Banquete. Podobna zgodba o odpadnem materialu, ki z ustvarjalno gesto dobi novo funkcijo in identiteto, je tudi v ozadju naslanjača Anemone, ki je za italijansko znamko pohištva Edra nastal leta 2001.

S tem kot tudi z naslanjačem Favel sta ustvarjalca želela tematizirati revne brazilske mestne četrti, zavest o favelah pa ponesti po svetu. Sedalo Anemone je tako nastalo iz odpadnega materiala. Njegovo ogrodje ima obliko krone, v njo pa so ročno vpete cevi iz umetne mase. Izdelujejo ga v različnih barvah, navdihuje pa oblikovalce po vsem svetu. Tudi zato, ker je ročno izdelan in zato predstavlja alternativo industrijski proizvodnji.

Iz ostankov borovega lesa, ki ga uporabljajo za gradnjo stanovanj brazilskih revnih mestnih sosesk, je nastal naslanjač Favela. Deščica na deščico je princip, ki vodi do tega kosa pohištva. Opredeljujejo ga reinterpretacija, iznajdljivost, vztrajnost in optimizem, če pomislimo na to, da so zavrženi elementi dobili nove estetske pa tudi uporabne razsežnosti.

"Najino delo nastaja iz igre z materiali. Material je tisti, ki nama pove, na kakšen način ga je mogoče interpretirati, vsak najin izdelek pa je rezultat te igrive izkušnje. Tako na primer naslanjač Favela izraža brezskrben način izdelovanja sedala, pri čemer iz lesenih deščic brez prehodnega načrta nastane uporaben izdelek," sta pred časom za špansko revijo o arhitekturi in oblikovanju Experimenta izjavila oblikovalca.

Kljub igrivemu pristopu pa Humbero in Fernando Campana priznavata, da za vsem skupaj vedno stojijo tudi temeljit premislek, logična ideja, ergonomska raziskava. Želja po tem, da materiali vsakdanjega življenja dobijo svojo nepričakovano obliko in funkcijo. Transformacija pa je osnovno načelo, ki poganja njuno delo.

Njuna oblikovalska produkcija predstavlja portretiranje Sao Paula, mesta, kjer živita in delata. Tega opredeljujeta skozi urbani kič, popularno kulturo in povezavo z naravo. Njegove ulice so zanju pravi oblikovalski laboratorij, celotna Brazilija pa fontana idej. Navdihuje ju vse, ljudje, načini življenja, geografija, etnična in kulturna raznolikost, kaos in dekonstrukcija ... Rada eksperimentirata in uporabljata nove tehnologije.

To, da delata skupaj, je zanju organski proces. Kar začne eden, nadaljuje drugi, in obratno. Imata tudi še neizpolnjene želje. Humberto Campana bi rad oblikoval vrt, njegov brat pa letalo.