Béjart Ballet v Križankah

Festival Ljubljana je svoje občinstvo znova zadovoljil s plesnim presežkom baletne skupine Béjart Ballet iz Lozane. Baletni večer zasedbe je festivalske goste to leto že tretjič navdušil. Plesni ansambel je v treh različnih delih dokazal, da mora umetnik najprej sam čutiti, misliti in razumeti umetnost, da bi jo lahko posredoval in približal občinstvu. Tehnična izurjenost plesa je nadgrajena z umetnikovo virtuoznostjo, čustvi in koreografovo interpretacijo plesne partiture. Umetniški gib še vedno na vsakem koraku spremlja duh ustanovitelja ansambla Mauricea Bejarta.

Tretjič v Ljubljani Izročilo ustanovitelja baletne skupine nadaljuje Gil Roman, umetniški vodja svetovno znanega Béjart Balleta. Z nastopom na Festivalu Ljubljana je ponovil svoja predhodna uspeha. Očitni so tehnična brezhibnost, neverjetna usklajenost plesalcev ter veliko odrsko in igralsko izžarevanje. Program je bil prilagojen festivalskemu odru v Križankah in je zadovoljil vse okuse. Na začetku s klasičnim baletom, v nadaljevanju z izraznim in modernim plesom, na koncu pa v bejartovskem stilu. Baletni ansambel je prvi dve deli plesnega triptiha odplesal na posneto glasbo, zadnje in tudi najzahtevnejše plesno delo pa ob spremljavi odličnega Orkestra Slovenske filharmonije.

Neverjetna sinhronizacija teles in gibov z glasbo Na oder plesnega večera je Gil Roman uvrstil zelo raznolika dela. Z Bachovo Cantato 51 nas je v ples vpeljal sproščeno, s solističnimi študijami, ki so sledile glasbenemu sporočilu oziroma svetopisemski temi. Tehnično in akademsko brezhibnost in baročno lahkotnost so plesalci usklajevali z ritmom glasbe. Béjart Ballet je nadaljeval s sinkopo, ki jo je na oder postavil Gil Roman. V delu, ki je bil radikalen odgovor na prvo točko programa, se je koreograf vprašal, kaj se zgodi s subjektom v fazi sinkope. Sinkopirano delo se je približalo sodobnemu in izraznemu plesu, na plesno prizorišče pa je prek klasike vstopila virtuozna pripoved. Imenjava solističnih vlog je dokazala, da tudi moderna različica plesa potrebuje tehnično in klasično predznanje ter da je vsak gib močno premišljen in ne naključen ter v močni povezavi z glasbo.

Posvetitev pomladi Plesalci so baletni večer sklenili s Posvetitvijo pomladi. V tem delu je Maurice Bejart združil moškega in žensko globoko v njuni mesenosti, nebo in zemljo ter ples življenja in smrti. Bejart je z abstraktnimi plesnimi pristopi odlično sledil glasbenemu scenariju Igorja Stravinskega in nadgradil njegovo glasbeno delo z zahtevnimi plesnimi elementi in figurami ter gledalcu poleg zvočne ponudil tudi veliko vizualno podobo oziroma interpretacijo baletne partiture. Ples je spremljal Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Argentinca Luisa Gorelika. Naš orkester se je izkazal in bil v svoji vlogi prav tako vrhunski kot plesalci na odru.

Festival Ljubljana nas je spet opomnil na dejstvo, da je dobra umetnost tista umetnost, ki je pravilna. In da zgolj pravila niso dovolj za nastanek in obstoj umetnosti, pravila in tehnika so le njen predpogoj. Ansambel je z gradnjo svojevrstne kolektivnosti, z medsebojnim sodelovanjem, zaupanjem in umetniško instiktivnostjo ter z iskanjem pogledov oziroma dotikov v Križankah ustvaril svojevrstno umetniško atmosfero.