Petek, 22. 11. 2013, 9.35
8 let
Ne skrivajte hribov pred otroki
Pohajkovanje z malčki in otroki, mlajšimi od petih let, je precej drugačno od pohajkovanja z odraslimi in starejšimi otroki. Pa je kljub temu dovolj preprosto, da to lahko postane družinska navada. Potrebujete lep dan, dovolj časa, nekaj potrpljenja in ogromno prigrizkov ter sladkih presenečenj, ki na cilju čakajo pod veliko skalo.
Majhni otroci se med potjo obirajo, ni jim mar za cilj, ampak za stvari, ki jih vidijo tik pred seboj – potok, ki teče pod mostičkom, korenine na poti, ogromni lapuhovi listi, pod katere se lahko skriješ, in gosenice na drevesnih deblih, stvari, ki jih odrasli samo ošvrknemo s pogledom in odhitimo proti cilju. Tudi Nejc Zaplotnik je po neskončnih kilometrih v navpičnih stenah šele s svojimi otroki začel uživati v radostih "navadnih" gorskih poti.
Poleg tega imajo otroci nenadne presežke in padce energije. Ta trenutek tečejo mimo vas kot gamsi, naslednji trenutek že dvigujejo roke in moledujejo, da bi jih nesli štuporamo. Tudi nizke in visoke temperature težko prenašajo.
Upoštevati moramo njihove posebnosti, pa bomo za gorski izlet z njimi izredno hvaležni. Upočasnimo korak, da bomo lahko z njimi uživali v raznolikosti našega ekosistema. Ni boljšega kot se z otrokom veseliti novih dosežkov in videti stvari iz otroške perspektive.
• Izberite kratek izlet s ciljem, ki bo zanimiv za majhnega otroka. Voda na poti ali cilju privablja bolj kot razgled.
• Bodite prilagodljivi, naj vam ne bo preveč mar za cilj, ker boste drugače spregledali znake, da ima otrok dovolj in se je treba obrniti. Če želite vzgojiti trajnega ljubitelja gora, potem poskrbite, da bodo prve hribovske izkušnje prijetne.
• V nahrbtnik spakirajte dovolj rezervnih oblačil, ne pozabite na kapo in toplo jakno. • Pogosto se ustavljajte in otroku ponudite pijačo in hrano. Tudi to je lahko velika motivacija.
• Za konec imejte vedno pri roki zavojček otrokovih najljubših bombonov, ki jih na skrivaj odložite za prvo skalo na cilju. Saj ni treba niti namigniti, da je bombone prinesel prijazni škrat kot nagrado, da so osvojili vrh? Naslednjič bo otrok morda z večjim pričakovanjem osvojil cilj.
• Starejši ko so otroci, bolj bodo med izletom uživali v družbi vrstnikov. Energija se jim bo kar podvojila, užitek v naravi pa tudi.
Ne pozabite na dovolj potrpežljivosti, naj mali izletniki raziščejo vsak kamen in cvetlico, morda bodo prvič v življenju videli kačjega pastirja! Redno jih spodbujajte in jim čestitajte za vsak mali dosežek.
Ko otrok obvlada hojo zunaj, lahko kombinirate nošnjo v nahrbtniku in samostojno hojo. Od dve- do štiriletniki običajno lahko prehodijo kilometer ali dva na ravnem terenu. Za takšne izlete so primerni kraji blizu doma, počitek je nujen vsakih od 10 do 15 minut.
Otroci, stari od pet do sedem let, lahko prehodijo od ene do treh ur dnevno, prav tako naj bo teren raven, počitek pa vsakih od 30 do 45 minut. Od osem- do devetletniki lahko počasi hodijo že ves dan, vse skupaj naj ne preseže deset kilometrov razgibanega terena. Napore stopnjujte počasi, pot načrtujte skupaj, predvsem pa upoštevajte najšibkejšega otroka.
Seveda za dober izlet potrebujete tudi primerno goro.