Sreda, 21. 8. 2019, 9.30
3 mesece, 1 teden
BREZ GSO – "Pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov"
Zakaj so prekmurski piščanci drugačni od ostalih?
Si, kar ješ – misel, ki jo v zadnjem času slišimo na vsakemu koraku. Preprosta, a še kako resnična. Dejstvo je, da do okusnega in kakovostnega obroka na naših mizah vodi precej daljša pot, kot je le od najbližje trgovine do doma. Kaj so torej tisti kriteriji, ki meso kategorizirajo kot neoporečno in varno ter kakšni so današnji prvovrstni standardi na področju proizvodnje mesa, vzreje in krme piščancev?
Prekmurski piščanec AVE ima edini izmed večjih slovenskih ponudnikov na embalaži oznako Brez gensko spremenjenih organizmov. Kaj ta oznaka pomeni in kaj sploh so gensko spremenjeni organizmi?
Z Marino Koren Dvoršak, vodjo Certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja z Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, smo se pogovarjali o gensko spremenjenih organizmih in o označbi "Pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov".
Zakaj je torej za kupca pomembno, da so krmila za piščance brez gensko spremenjenih organizmov? Preverite v videoposnetku in v spodnjem prispevku.
Sogovornica je mnenja, da Panvita sledi evropskim trendom na področju certificiranja živil brez GSO. "Končno imamo v Sloveniji prvega večjega ponudnika s tovrstnim živilom. Vsekakor pa to s seboj nosi dodatne stroške zanje, večjo odgovornost, večje nadzore. V splošnem pa je certificiranje vsekakor pozitivna stvar v našem okolju," meni.
Standard "Brez GSO" je dodana vrednost in nadstandard
"Gensko spremenjeni organizmi so organizmi, živali, rastline in mikroorganizmi, ki so bili gensko spremenjeni v laboratoriju. To pomeni, da nek koristen del, ki ga znanstveniki prepoznajo, vstavijo v drugi gen druge rastlinske ali živalske vrste oziroma mikroorganizma," uvodoma razloži Marina Koren Dvoršak.
Lahko se torej med seboj sestavljajo in združujejo različne živali, rastline in celo rastline z živaljo. V osnovi gre za način, ki v naravi nikakor ne more obstajati in ga je možno narediti samo v laboratoriju.
Oznaka Brez GSO na embalaži piščančjega mesa pomeni, da so bili piščanci krmljeni s krmo brez gensko spremenjenih organizmov. Standard "Brez GSO" je novost na slovenskem trgu. S certifikatom certificirani prodajni artikli dobijo dodano vrednost. Certifikat "Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov" na trgu predstavlja nadstandard, ki dodatno bogati ponudbo, potrošnikom pa daje možnost izbire mesa, pridelanega brez GSO. Za pridobitev standarda Pridelano/proizvedeno brez GSO sicer veljajo zelo strogi kriteriji, ki ga podeljuje IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
Za pridobitev standarda Pridelano/proizvedeno brez GSO sicer veljajo zelo strogi kriteriji. Standard Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) je strožji, kot je predpisano s slovensko zakonodajo oz. zakonodajo EU, ki ureja področje gensko spremenjenih organizmov, saj zajema tudi zahteve o odsotnosti GSO pri krmljenju živali in nadalje pri predelavi mesa, vključno z vsemi dodatki in tehnološkimi sredstvi.
Zaupanja vredni prodajni artikli
IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru – je certifikacijski organ, ki med drugim podeljuje tudi certifikate za živila, ki nosijo označbo Pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov. Na osnovi večletnih izkušenj na področju kontrole in certificiranja so na IKC namreč razvili zaseben standard "Brez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmov". Standard omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovnih surovin do končnega živila.
Z upoštevanjem določil standarda pridelovalci in predelovalno-živilska podjetja povečujejo zaupanje v prodajne artikle. Standard je namenjen vsem v kmetijstvu ne glede na način pridelave. V postopek certificiranja je možno vključiti proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, jajc in drugih živil, ki so izdelana iz soje, koruze ali oljne ogrščice oziroma vsebujejo te sestavine. Certifikat in uporaba zaščitnega znaka nedvomno pripomoreta k boljši prepoznavnosti in konkurenčnosti živil slovenskih proizvajalcev na trgu.
IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM – je nosilec javnega pooblastila za izvajanje nalog organizacije za kontrolo in certificiranje, izdanega s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Organiziranost IKC UM in njegovo delovanje zagotavljata neodvisnost, nepristranskost in kompetentnost.
Osnovna dejavnost IKC UM je opravljanje nalog certifikacijskega organa na področju pridelave in predelave kmetijskih pridelkov oz. živil.
Certificiranje je strokovni postopek, pri katerem IKC UM ugotavlja skladnost postopkov pridelave in predelave proizvodov z veljavnimi predpisi za izbrano shemo certificiranja. Metode ocenjevanja temeljijo na pregledu dokumentov in terenskih kontrolnih pregledih. Analize vzorcev, testiranja ali ocenitve služijo kot dodatna orodja v posebnih primerih za razjasnitev sumljivih ugotovitev.
V Panviti poslušajo kupce in se zavedajo pomena zdrave in varne hrane, zato zadnja leta intenzivno vlagajo v razvoj in izboljšanje svojih izdelkov in storitev. Da kupci prepoznajo njihov trud in zavzetost, pa kažejo tudi poslovni rezultati, kjer zadnja leta beležijo konstantno rast.
Neodvisnost, nepristranskost in kompetentnost nadzora
"Ko ocenjujemo prisotnost gensko spremenjenih organizmov, preverimo način pridelave in predelave – od reje kokoši, piščancev, do predelovalnega obrata. V nobeni točki ne sme priti do stika z gensko spremenjenimi organizmi. Nadziramo tudi mešalnice krmil, od koder pride krma za piščance, ki so certificirani. Tudi tam ne sme biti stika oziroma kontaminacije z gensko spremenjenimi organizmi. Kontrole se izvajajo vsako leto, tudi večkrat letno, na različnih lokacijah," razloži Marina Koren Dvoršak.
Posamezne faze nadzora so denimo mešalnica krmil, ki zagotavlja certificirano krmilo, pa rejci živali in posamezne kmetije. "Potem so tu dodatno še predelovalni obrati, kjer poteka razsek in pakiranje mesa. Tukaj so obenem še dodatni nadzori, ki jih določimo na osnovi ocene tveganja. V fazah nadzora bdimo tudi nad prodajnimi mesti, kjer dejansko preverjamo označbo in ali niso morda označeni tisti izdelki, ki ne bi smeli biti," pripoveduje Marina Koren Dvoršak.
"Končno v Sloveniji"
Sogovornica je mnenja, da Panvita sledi evropskim trendom na področju certificiranja živil brez GSO. "Končno imamo v Sloveniji prvega večjega ponudnika s tovrstnim živilom. Vsekakor pa to s seboj nosi dodatne stroške zanje, večjo odgovornost, večje nadzore. V splošnem pa je certificiranje vsekakor pozitivna stvar v našem okolju," meni.
Piščanec AVE je edini piščanec v Sloveniji, ki se hrani z lokalno pridelano krmo brez GSO. Na Panvitinem piščančjem mesu, ki ga prodajajo pod blagovno znamko AVE, kot tudi drugje, je tako po novem jasno razvidna označba Pridelano/proizvedeno brez GSO. Za vse piščančje proizvode lahko pri Panviti zagotovijo, da se živali hranijo brez gensko spremenjenih sestavin. Krma vsebuje samo surovine na rastlinski osnovi, ki ne izvirajo iz genskega inženiringa.
Zakaj bi se izpostavljali morebitnim negativnim posledicam?
Raziskav, ki bi pojasnjevale učinek GSO na piščanca in posledično na človeka, resda še ni. "Nedvomno pa se je vredno vprašati, zakaj bi se izpostavljali morebitnim negativnim posledicam, če lahko izberemo izdelke (piščanca), ki je krmljen povsem brez GSO. Gensko spremenjeni organizmi se pojavljajo v naših življenjih šele nekaj desetletij. Živila sicer veljajo za varna, tako so presodili pristojni organi, ne poznamo pa še dolgoročnih učinkov in vpliva na človeško telo," pove Marina Koren Dvoršak.
Doda še:"Obstaja veliko iniciativ in pa zvez potrošnikov, ki želijo imeti živila, ki so pridelana brez gensko spremenjenih organizmov. Prednosti slednjih je mnogo. Ne smemo pozabiti na okoljski, etični vidik. Površine z gensko spremenjenimi organizmi tako ali drugače zelo obremenjujejo okolje."
Certifikat "Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov" na trgu predstavlja nadstandard, ki dodatno bogati ponudbo, potrošnikom pa daje možnost izbire mesa, pridelanega brez GSO. Certifikat ni samo enkratno podeljen standard, pač pa se preverjanje izvaja vsaj enkrat letno.
Potrošnik vedno bolj osveščen
Marina Koren Dvoršak pri svojem delu sicer opaža, da se potrošniki vedno bolj zavedajo označb glede tega, kakšno hrano jedo …
"Trajnostni in lokalni način pridelave jim je zelo pomemben. Potrošnik, ki je dandanes vedno bolj osveščen, bere označbe. Njemu je pomembno, da ve, da je živilo dejansko pridelano in proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov. To lahko preveri s certifikatom, ki mu mora seveda stoodstotno zaupati. To je naše delo. Pomembno je vedeti tudi, da Panvita krmi piščance s pšenico, z žiti, s koruzo, ki so pridelani v Sloveniji. Tveganje za gensko spremenjene organizme je v tem primeru bistveno manjše, ker v Sloveniji niti ni dovoljeno pridelovati gensko spremenjenih organizmov. Še enkrat poudarjam – to, da živali krmimo s slovensko krmo, je zelo pomembno. Pomeni, da s tem podpiramo tudi lokalno kmetijstvo, in to vsekakor ni zanemarljivo," razmišlja Marina Koren Dvoršak.
In kakšna je njena osebna izbira, ko je govora o izbiri mesa? Kakšni so nakupovalni kriteriji sogovornice? "Ko nakupujem, vedno spremljam označbe in vsekakor imajo prednost živila z označbo Pridelano/Poizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov in v tem primeru tudi meso Panvite," sklene.
Prehrana ima velik pomen tako za zdravje piščanca kakor tudi pozneje za kakovost mesa. Krma je izrednega pomena, saj vpliva na okus in na ostale lastnosti piščanca. Kakovostna krma pozitivno vpliva na rast in razvoj piščanca in uživanje takega mesa je bolj prijetno. Neustrezna krma slabše kakovosti lahko piščancu doda neprijetne okuse. Dobra prehrana piščanca torej pomeni tudi dobro prehrano za nas.
NAGRADNA IGRA
Nagradna igra je končana. Nagrajenci so:
Glavna nagrada (10 bonov za 1,95 kg piščanca): Tom Škreblin
Ostale nagrade (bon v vrednost 19,50 evrov):
Breda Šturm
Anica Jerič
Zvonimir Ferencek
Jože Luskovec
Simon Čič
Marjeta Hrovat
Rado Tomažič
Helena Golobič
Jernej Gostiša
Natalija Pavlin
