Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
12. 4. 2011,
11.38

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Torek, 12. 4. 2011, 11.38

8 let

Fabula: Kako Draga Jančarja razumejo onkraj meja?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Recepcija dela večkrat nagrajenega pisatelja in dramatika Draga Jančarja v tujini je bila osrednja tema literarnega večera v sklopu sedmega festivala Literature sveta - Fabula 2011.

Jančarjevo pisanje v Avstriji in na Hrvaškem bralci čutijo bliže zaradi zgodovinskih vzporednic, bolj kot opazovalci pa nanj gledajo v Italiji. Njegova dela so prevedena v 21 jezikov. Po podatkih Narodne univerzitetne knjižnice (NUK) so najštevilčnejši prevodi v nemščino, ki jih je kar 19, sledijo prevodi v češčino in hrvaščino, ki jih je 11, v angleščino pa je prevedenih devet Jančarjevih del. Boljši odzivi v Avstriji kot v Sloveniji Dober primer za razumevanje recepcije Jančarjevega pisanja v sosednjih državah je njegov predzadnji roman Drevo brez imena. V Sloveniji šest mesecev po izidu romana ni bilo nobene recenzije, kar je po besedah Jančarja svojevrsten fenomen. Povsem drugače je bilo v Avstriji. Roman je bil dobro sprejet s strani literarne kritike, je povedal Ludwig Paulmichl iz dunajske založbe Folio. Med drugim so Jančarja ocenili kot enega največjih poznavalcev evropske zgodovine današnjih časov in velikega pripovedovalca, prepričal pa jih je tudi z jezikom in slogom.

"Jančarjeva dela imajo na Hrvaškem določeno bralstvo, ki je ponavadi zahtevnejše" V hrvaščini je roman Drevo brez imena izšel pri zagrebški založbi Meander. Predstavnica založbe Ivana Plejić je Jančarja primerjala s češkim avtorjem Milanom Kundero, saj oba po njenih besedah pišeta vrhunsko literaturo. Opomnila je, da imajo Jančarjeva dela na Hrvaškem določeno bralstvo, ki je ponavadi zahtevnejše in seznanjeno s skupno zgodovino, ki Slovenijo in Hrvaško povezuje.

Jančar: Na Hrvaškem je pogovor vedno znova nanesel na politiko Na predstavitvi omenjenega romana v Zagrebu se je zbralo kar nekaj poslušalcev, a kot je dejal Jančar, je ponovno naletel na težavo, ki ga spremlja. Imel je več intervjujev za različne medije, a po nekaj vprašanjih o knjigi je pogovor vedno znova nanesel na politiko. Razmišljal je, da so jezikovna in slogovna vprašanja morda prezapletena, da bi jim novinarji namenili več pozornosti in preprosto uberejo lažjo pot.

"Pojem Srednje Evrope je za italijanske bralce še vedno nekaj nebuloznega" Italijanski literarni trg se z Jančarjevim pisanjem šele seznanja. Literarna dela priznanega avtorja imajo veliko težo na zgodovini, ki je ponavadi prispodoba nečesa. Pojem Srednje Evrope pa je po besedah Roberta Dapita z Univerze v Vidmu za italijanske bralce še vedno nekaj nebuloznega. Med italijansko ter slovensko oziroma srednjeevropsko realnostjo še vedno zeva prevelika praznina, zato imajo bralci po Dapitovem mnenju težave z razumevanjem Jančarjevih del.

Jančar: Zgodovine in geografije ne moremo spremeniti V italijanskem prostoru je kot kaže obveljalo mnenje, da je srednjeevropska literatura hermetična in zahtevna, je razmišljal povezovalec večera v Klubu Cankarjevega doma Mitja Čander. Jančar je spomnil, da je srednjeevropske narode v 80. letih vezala emancipatorna ideja, ki se je odražala tudi v literaturi. Debata o združevanju narodov na tem območju pa je po njegovem danes v "veliki Evropi pase", ker je sedaj ta prostor realiziran. "Prepričan pa sem, da ideja ni mrtva, saj tukaj živimo, z vsemi izkušnjami. Opredeljujeta nas vsaj dve stvari - zgodovina in geografija, ki ju ne moremo spremeniti," je dodal.

Razstava prevedenih Jančarjevih del Jančarju so na letošnji Fabuli kot edinemu slovenskemu gostu festivala posvetili posebno pozornost. V avli pred veliko čitalnico NUK so odprli razstavo z naslovom Prevedeni Drago Jančar, avtorja Sama Kristana. Na ogled so večjezična izdaja in 95 Jančarjevih knjižnih del prevedenih v 21 jezikov, ki jih hrani NUK. Jančar je minuli teden v sklopu Kinofabule spregovoril po projekciji filma, posnetega po njegovem romanu Zvenenje v glavi, ki ga je režiral Andrej Košak, v nedeljo pa so njegovo delo predstavili v sklopu Vstopimo v svet Draga Jančarja.

Ne spreglejte