Nedelja, 12. 11. 2023, 22.15
5 mesecev, 2 tedna
OD NAŠIH POROČEVALK IZ UKRAJINE
Duhovnik iz Buče: Mi jokamo po poti, ob delu #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,93
"Na žalost se vojna nadaljuje, to še ni konec. Danes smo imeli pogreb vojaka, tudi jutri imamo enega," je pogovor začel pravoslavni duhovnik Andrij Galavin iz Buče, kjer so Rusi v času invazije na Ukrajino med 27. februarjem in 31. marcem izvedli grozljiv pokol civilistov. "Napad na civiliste ni bil slučajen, ampak načrtovan," je še poudaril v pogovoru za Siol.net. Pokazal nam je grobnico s spominsko ploščo, pod katero je pokopanih več kot 500 civilistov, na svojem telefonu pa posnetek pokopa žrtev. Ob koncu je dejal, da jok ni rešitev. "Mi jokamo po poti, ob delu."
Ukrajinsko mesto Buča, ki leži v zahodnem predmestju Kijeva, je imelo pred vojno 53 tisoč prebivalcev, nato pa so 27. februarja v mesto vkorakali Rusi in izvedli grozljiv pokol civilistov. "Zadnjo mašo pred vojno smo v tej cerkvi, kjer se nahajamo zdaj, imeli 26. februarja, nato pa so 27. februarja v mesto prišli Rusi," je povedal tamkajšnji duhovnik Andrij Galavin in pokazal posnetek osrednje ceste, ki so jo zavzeli ruski tanki. V dobrem mesecu so na grozljive načine ubili civiliste – matere, očete, otroke –, ne glede na njihovo versko prepričanje.
Duhovnik Galavin je pokazal fotografijo ruskih tankov, ki so zavzeli osrednjo cesto skozi Bučo.
530 znanih žrtev, 20 neidentificiranih, nekaj deset ujetih pri talcih v Rusiji
Znanih žrtev je 530, 20 žrtev še ni identificiranih, nekaj deset civilistov iz Buče pa je talcev v Rusiji in jih zato, ker so civilisti, ne morejo zamenjati. Galavin pravi, da vedo, kje v Rusiji, v katerih zaporih se nahajajo njihovi sokrajani, a jim žal ne more pomagati nobena organizacija.
"Mož naše župljanke, ki je trenutno z otroki na Irskem, in mož njene sestre ter njen sin so bili ugrabljeni kot talci. Ko je sin hotel zbežati, so ga Rusi ubili, enemu od mož pa je uspelo zbežati in ta je povedal, kako je bilo," je pogovor nadaljeval duhovnik iz Buče.
Na spomenik, kjer so pokopane vse žrtve, je treba dopisati še trideset imen.
Večina ljudi je umrla zaradi metkov
"Veliko ljudi to, kar smo preživeli, podoživlja še dandanes. Tukaj so umirali mirni ljudje, in če gledamo na kijevsko regijo, je vsak tretji človek, ki je umrl, iz Buče. Večina ljudi v Buči ni umrla v ognju ali zaradi raket, ampak zaradi metkov. Umrli niso tujci, ki bi slučajno prišli v Bučo, ampak so to bili naši meščani, ljudje, ki so prihajali v našo župnijo in sem jih poznal," je še dodal.
Ena takih družin je živela v oranžni hiši, ki jo vidite na spodnji fotografiji. Družina – mama, oče in dva otroka – je leta 2014 prišla v Bučo, da bi zbežala pred vojno na vzhodu. Ko so v Bučo vdrli Rusi, so hoteli pobegniti. Na poti proti Kijevu so Rusi streljali na njihov avtomobil. Oče je ostal brez noge, mama in otroka pa so umrli.
Hiša družine, ki se je v Bučo leta 2014 preselila iz Donbasa, stoji tik za grobnico. Na fotografiji je hiša, na plošči pa so imena in datumi smrti matere in obeh otrok.
Šestčlansko družino okrutno umorili in zažgali
Enako tragična je tudi zgodba fanta iz našega pevskega zbora in njegove družine, pove Galavin in pokaže posnetek fanta, ko prepeva v pevskem zboru, potem pa fotografijo njegovega trupla.
"Ta fant je prihajal iz šestčlanske družine. Vse so okrutno umorili. Bili so brez rok, nog, brez genitalij. Da bi zakrili zločin, so vseh šest vrgli na kup in jih zažgali," je dejal Galavin in dodal, da so, kljub temu da so vedeli, da gre za to družino, vse identificirali, da bodo čez leta, ko bo vse to mogoče prenesti na sodišče, imeli dokaze. "Da bi bilo zadoščeno pravici in da bi bili ti zločini kaznovani," pravi duhovnik.
Pri nekaterih žrtvah jim je uspelo ugotoviti dan smrti, pri tistih, katerih dneva smrti niso mogli določiti, pa so zapisali le mesec.
Galavin: Lavrov še vedno trdi, da so posnetki iz Buče lažni
Andrij Galavin je skozi pripoved na mobilnem telefonu pokazal tudi posnetek pokopa žrtev, na katerem eden od mož reče: "Smo 31. marca 2022 in pokopavamo žrtve, ki so jih ubili Rusi."
"Najprej smo ljudi pokopavali okoli cerkve, ko je bilo mesto osvobojeno, pa smo naredili ekshumacijo ljudi, ki so jih pokopali, naredili smo analize DNK in tako večino žrtev identificirali," pove duhovnik, a doda, da ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov kljub dokazom, ki jih imajo, pravi, da tega niso storili Rusi, temveč da so vsi ti posnetki in fotografije lažni.
"Najlažje se je usesti in jokati. To ni rešitev. Mi jokamo po poti, ob delu," je dejal duhovnik iz Buče.
"Mi jokamo po poti, ob delu"
Čeprav se je vse to dogajalo relativno pred kratkim, se ljudje vračajo v mesto, v polnem zagonu obnavljajo stavbe in se trudijo, da bi življenje kar se da normalno teklo naprej. "Okoli 70 odstotkov ljudi se je, ko so Rusi zapustili mesto, vrnilo, predvsem moški, medtem ko so ženske odšle iz države. V Bučo pa je prišlo tudi okoli osem tisoč priseljencev iz vzhodnih krajev, kjer še vedno potekajo hude bitke. Tukaj lahko najdejo službo, otroci lahko hodijo v šolo in živijo dokaj mirno življenje," je še povedal duhovnik Andrij Galavin.
Galavin se skozi pripovedovanje ne zlomi, pač pa brez dlake na jeziku jezno razlaga, kaj se je dogajalo. Vprašam ga, kako mu to uspe, kako je lahko tako trden. "Najlažje se je usesti in jokati. To ni rešitev. Mi jokamo po poti, ob delu," je sklenil naš pogovor.
Cerkev v Buči je obstreljena, uničena so bila tudi vsa okna, a so jih že zamenjali.
