Sreda, 19. 7. 2023, 22.00
10 mesecev
Migrantski tok se je spremenil, župani proti zmanjšanju števila policistov v obmejnih občinah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,31
Azilni dom na Viču poka po šivih, država pa ima velike težave najti dodatne lokacije za namestitev migrantov.
Na policiji so v prvi polovici letošnjega leta ugotovili več kot 20 tisoč nezakonitih prehodov meje, kar je skoraj trikrat toliko kot v enakem obdobju lani. Najbolj sta zaradi nezakonitih prehodov meje na udaru občini Brežice in Kočevje. Zato obmejne občine nasprotujejo zmanjšanju števila policistov na policijskih postajah zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje.
Kočevski župan Vladimir Prebilič pravi, da četudi sami ne vodijo uradnih evidenc, lahko na podlagi vtisov s terena in subjektivnih mnenj občanov pritrdijo, da se število nezakonitih prehodov meje pri njih res povečuje.
Četudi se zaradi nezakonitih prehodov meje za zdaj po njegovem mnenju varnost v občini ni poslabšala, pa med ljudmi vseeno vlada nelagodje, zato ti pričakujejo, da bo prisotnost policije in drugih varnostnih organov večja.
Kočevski župan Vladimir Prebilič je prepričan, da ob več kot očitnih težavah Hrvaške pri nadzoru zunanje meje EU ne bi smeli zmanjševati števila policistov v obmejnih občinah.
A paradoksalno je kljub vse slabši statistiki o številu nezakonitih prehodov meje ministrstvo za notranje zadeve po Prebiličevih besedah napovedalo, da bo zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje zmanjšalo število policistov na policijskih postajah ob meji. Konkretno bi po njegovih besedah samo v kočevskem primeru to pomenilo skoraj 30-odstotno znižanje.
Vstop Hrvaške v schengen razmer ni izboljšal − nasprotno
"Vstop Hrvaške v schengensko območje bi moral zmanjšati število nezakonitih prehodov meje, a očitno Hrvaški na zunanji schengenski meji ne uspe zagotavljati varnosti in ustavljati omenjenih prehodov," pravi Prebilič, ki opozarja, da so zato župani v regiji proti načrtovanemu zmanjšanju števila policistov, saj bi se lahko znašli v situaciji "povečanega varnostnega tveganja".
Da se je število nezakonitih prehodov meje povečalo, opozarjajo tudi na občini Brežice, ki jo vodi župan Ivan Molan. "Dejstvo je, da občani, ki prebivajo v bližini meje, vsakodnevno srečujejo posameznike in skupine migrantov na cestah, javnih poteh pa tudi v naravi. Za zdaj to občanom povzroča predvsem nelagodje, saj se z migranti srečujejo iz dneva v dan, od jutra do večera in pri povsem različnih opravilih – od dela na polju do rekreativnih dejavnosti z otroki," so povedali na občini.
Če se je število nezakonitih prehodov na območju občin Kočevje in Brežice povečalo, pa po drugi strani na občinah in policiji opažajo, da je teh v občinah Novo mesto in Črnomelj v letošnjem letu manj. "V krajevnih skupnostih, katerih meja je tudi državna meja, migrantov več ne zaznajo, prav tako je po aktualnih podatkih Policijske uprave Novo mesto prehod migrantov v naši občini neznaten, saj so tokovi migrantov skoraj v celoti vezani na Posavje oziroma predvsem na Brežice," so pojasnili na novomeški občini.
Podobno izhaja tudi iz poročila črnomeljske policijske postaje, kjer so zapisali, da so sicer lani obravnavali 661 oseb, ki so ilegalno prestopile državno mejo, a da so proti koncu leta nezakoniti prehodi meje ponehali.
Azilni dom je prepoln
Posledic vse večjega števila nezakonitih prehodov meje ne čutijo samo občine. Vse bolj nad predvidenimi kapacitetami morajo delati tudi v uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ki ga vodi direktorica Katarina Štrukelj.
"Največji izziv pri odpiranju novih lokacij predstavlja soglasje lokalne skupnosti, ki ga urad, za odpiranje novih lokacij, načeloma ne potrebuje, bi pa pomenilo odprtje kapacitete brez njene podpore težave pri uveljavljanju pravic nastanjenih ter pri sami integraciji oseb v lokalno okolje," pravi direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj.
Glavni kompleks azilnega doma na Viču v Ljubljani je bil v osnovi načrtovan za nekaj več kot 200 ljudi, kapaciteto pa so po preureditvah dvignili na 350 oseb. Sredi julija je bilo tam nastanjenih 403 vlagatelji namere (formalno še niso podali prošnje) in 252 prosilcev za mednarodno zaščito, torej skupaj več kot 650 ljudi. Zaradi prenatrpanosti in incidentov so tam nastanjeni samo moški.
To velja tudi za izpostavo azilnega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer je nastanjenih 80 ljudi, kar je tudi kapaciteta objekta. Poleg teh dveh objektov ima urad v Logatcu tudi izpostavo, ki je namenjena mladoletnikom brez spremstva in družinam, kjer je nastanjenih nekaj več kot 100 ljudi.
Direktorica Katarina Štrukelj pravi, da v uradu že dalj časa iščejo dodatne nastanitvene kapacitete tako za vlagatelje namere kot prosilce za mednarodno zaščito. Ko so preverili razpoložljive kapacitete pri organih državne uprave in pregledali oglase zasebnikov ter podjetij, so kot potencialno zanimive prepoznali tri lokacije, ki so si jih tudi ogledali.
"Sledili so obiski občin in županov, saj največji izziv pri odpiranju novih lokacij predstavlja soglasje lokalne skupnosti, ki ga urad, za odpiranje novih lokacij, načeloma ne potrebuje, bi pa pomenilo odprtje kapacitete brez njene podpore težave pri uveljavljanju pravic nastanjenih ter pri sami integraciji oseb v lokalno okolje. Tudi na podlagi omenjenih obiskov so bile identificirane določene lokacije, vendar pa podpore občin še nismo dosegli," je pojasnila Katarina Štrukelj, ki pravi, da so prostor iskali tudi v samskih domovih in hostlih v Ljubljani in njeni okolici, a bili neuspešni.
