Sreda, 27. 6. 2018, 15.55
5 let, 10 mesecev
Evropski poslanci: stop nepotrebnim antibiotikom v mesu na naših krožnikih
Največ antibiotikov je v ciprskem in španskem, najmanj pa v skandinavskem in slovenskem mesu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
1
Neodgovorna raba antibiotikov, tudi v živilski industriji, ima daljnosežne posledice za naše zdravje in družbo v celoti. Lahko smo ponosni, da je slovensko meso peto najmanj obremenjeno z antibiotiki v Evropi, kažejo podatki Evropske komisije.
Vsako leto v Evropi zaradi odpornosti proti antibiotikom, ki je posledica njihove pretirane rabe tako neposredno kot prek živil, izgubimo 25 tisoč življenj, evropske zdravstvene blagajne pa so ob poldrugo milijardo (nepotrebnih) stroškov.
Razširjene zmote o antibiotikih
O antibiotikih se namreč očitno še vedno ne ve dovolj, v dobri veri pa se prepogosto posega po njih.
Kar 57 odstotkov prebivalcev naše celine zmotno misli, da antibiotiki delujejo proti virusom, še vedno visokih 44 odstotkov pa, da učinkujejo proti prehladom in gripi.
Vsako leto v Evropi zaradi odpornosti proti antibiotikom, ki je posledica njihove pretirane rabe tako neposredno kot prek živil, izgubimo 25 tisoč življenj, evropske zdravstvene blagajne pa so ob poldrugo milijardo (nepotrebnih) stroškov.
Nevarna "preventivna" raba antibiotikov
Odbor Evropskega parlamenta za zdravje je zato sprejel resolucijo za omejitev uporabe antibiotikov v živinoreji, kjer med drugim pozivajo k skrbni in pravilni uporabi antibiotikov.
Zlasti opozarjajo na pogoste primere tako imenovane preventivne in skupinske rabe antibiotikov – tudi ko nimajo prav nobenega zaželenega učinka.
Pridelovalci mesa razumejo zmernost pri uporabi antibiotikov kot kazalnik kakovosti reje. Slovensko meso se po podatkih Evropske komisije pri tem merilu odličnosti odreže zelo dobro.
Malo antibiotikov – visoka kakovost mesa
Pridelovalci mesa razumejo zmernost pri uporabi antibiotikov kot kazalnik kakovosti reje. Slovensko meso se pri tem merilu odličnosti odreže zelo dobro.
Po podatkih Evropske komisije so v treh skandinavskih državah in na Islandiji leta 2015 porabili manj kot 20 miligramov antibiotikov za prirejo kilograma prirasta (na Norveškem samo tri miligrama), takoj za njimi pa je na častnem seznamu Slovenija s povprečno 26 miligrami.
Čezmerna uporaba antibiotikov v živinoreji ima velik davek tudi na zdravju ljudi in v zdravstvenih blagajnah.
V ciprskem mesu skoraj 17-krat več antibiotikov kot v slovenskem
Na nasprotnem koncu lestvice sta Španija in Ciper, kjer so porabili več kot 400 miligramov antibiotikov za prirejo kilograma mesa – v obeh državah celo več kot leto pred tem. Kilogram mesa iz Nemčije, ki se pogosto znajde tudi v slovenskih trgovinah, ima bistveno manj antibiotikov (povprečno 98 miligramov, kar je manj kot leto prej), a to je še vedno skoraj štirikrat več antibiotikov od slovenskega povprečja.
Slovenski pridelovalci mesa ob tem poudarjajo, da mnogi izmed njih dosegajo še boljše vrednosti od državnega povprečja, obenem pa svarijo, da nizka cena, ki je pogosto ključno merilo tako za trgovce kot za kupce, velikokrat pomeni tudi manj kakovostno prirejo.
1