Sreda, 30. 8. 2023, 22.37
8 mesecev
Solidarnostni prispevek tudi iz najemnin, dividend, obresti, kapitalskih dobičkov ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,41
Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so po večurni razpravi in vrsti potrjenih koalicijskih dopolnil podprli predlog interventnega zakona za pomoč prizadetim v avgustovski ujmi. Odbor je potrdil dopolnilo koalicije, s katerim so v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka dodali tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter plačila za poslovno uspešnost, ki se sicer ne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino.
Med amandmaji, ki so jo na interventni zakon za pomoč prizadetim v avgustovski ujmi vložile koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica, je tudi predlog za še dodatno obdavčitev zaslužkov. Med drugim bodo z 0,3-odstotnim davkom za leti 2023 in 2024 obdavčene najemnine, dividende, kapitalski dobički, obresti in dobički od prodaje nepremičnin. Če bo zakon z amandmajem sprejet, bodo s solidarnostnim prispevkom obdavčene tudi nagrade za poslovno uspešnost, ki pod določenimi pogoji niso obremenjene z dohodnino.
"Predlog zakona je hitri oz. urgentni interventni odziv vlade, saj si želimo in moramo hitro pomagati tistim, ki so bili prizadeti v poplavah," je poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Vlada je ukrepe v predlogu zakona zastavila v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Zadnji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga načrtuje vlada, je napovedala ministrica.
Predlog po besedah poslanca SDS Zvonka Černača ni popoln, a ga je treba podpreti in poslati jasen signal, da se slovenska politika zaveda resnosti razmer in želi storiti vse, da se posledice čim prej odpravijo.
"Prednostno se morajo zagotoviti domovi tistim, ki so ostali brez njih, ter pomagati vsem, ki jih morajo pred jesenjo in zimo obnoviti, da se bodo lahko vanje ponovno vselili," je poudaril. V SDS so se med drugim zavzeli, da bi država tem ljudem pomagala z do 250 tisoč evri. Gre za 28 domov. "Če bi bil v vseh primerih znesek maksimalen, pa ne bo, je to sedem milijonov evrov, kar je ob vsej škodi zanemarljiv znesek," je dejal.
Černač: Zakona v tej točki ne moremo podpreti
V SDS so sicer pripravili številna dopolnila, med drugim so po Černačevih pojasnilih želeli odpraviti člene, ki so preuranjeni. "Govorim o dodatnem davku, katerega uvedba v tem trenutku ni potrebna, in govorim o obveznem prispevku v obliki dveh delovnih sobot ali plač, kar v tem trenutku tudi ni potrebno. Te določbe bodo posegle tudi v denarnice ljudi, ki so najbolj prizadeti v tej ujmi, kar ni pošteno," je menil.
Je pa odbor potrdil dopolnilo koalicije, s katerim so v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka dodali tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem. Prav tako je dodatno vključila del plačila za poslovno uspešnost, ki se sicer ne všteva v davčno osnovo za dohodnino.
Ker je odbor dopolnila SDS zavrnil, je Černač dejal, da njihova poslanska skupina zakona v tej točki ne more podpreti. V četrtek bodo pri obravnavi predloga v DZ po njegovih besedah ponovno predlagali bistvena dopolnila. "Predlagam, da strnemo vrste, da se konstruktivni drži opozicije pridruži tudi koalicijski del in sprejme predloge, ki so dobri za vse," je pozval.
Ministrica: Zakon bo verjetno treba še dopolniti
Ajanović Hovnikova je ocenila, da bo verjetno treba zakon v prihodnjih mesecih še dopolniti, je pa za potrebe intervencije primeren.
Člani odbora so v razpravi izpostavljali predvsem solidarnost. Je pa po besedah poslanca SD Janija Prednika eden najtežjih trenutkov v zgodovini države naplavil tudi številne probleme. "Odgovornost za to, kar se je zgodilo, morajo prevzeti vse pretekle vlade, ki so bile odgovorne za to, kako se upravljajo naši sistemi in podsistemi," je opozoril.
Prednik je v razpravi med drugim opozoril tudi na težave nekaterih gasilskih društev, katerih oprema je zaradi neprestanih intervencij iztrošena ali popolnoma uničena. "Kljub temu da so zagotovljena intervencijska sredstva, se gasilska društva bojijo, da opreme ne bodo mogli nabaviti, preden bodo ti računi pokriti," je dejal.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je pojasnil, da je sistem financiranja gasilstva dober, zato je strah, da bi gasilci ostali brez denarja, odveč. "Resda je letošnja nesreča drugačna od vseh drugih, ampak sistem deluje ob velikih ali manjših nesrečah enako – hitro in učinkovito. Tako bo tudi tokrat," je zagotovil.
Tako Prednik kot Medved pa pogrešata intenzivnejšo vlogo gasilske zveze. "Pričakovali bi, da bo zveza bolj proaktivna pri obveščanju svojega članstva, saj dobro pozna sistem," je dejal Medved.
Žavbi: V tako kratkem času formirati tak zakon je svojevrsten uspeh
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je današnjo obravnavo predloga interventnega zakona na matičnem odboru označil za drugi del trilogije hitrih zakonodajnih odzivov države na največjo naravno katastrofo v zgodovini Slovenije. "V tako kratkem času formirati tak zakon je svojevrsten politični in operativen uspeh," je dejal poslanec, ki se mu ključni rešitvi zdita vladna služba za obnovo in koncept transparentnosti.
"Zagotovo je po ujmi 4. avgusta Slovenija pokazala, kako stopiti skupaj. Pomagati ljudem na prizadetih območjih je bila ena izmed ključnih nalog, s katero smo kot družba res opravili z odliko," je poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Je pa opozicijski poslanec opozoril na birokratske ovire, ki jih predlog zakona do neke mere odpravlja. "Kljub interventni zakonodaji pa menimo, da bodo birokratske ovire ena izmed sitnosti, ki nam bodo nagajale pri tem, da bi bili pri sanaciji še učinkovitejši," je dejal.
Več poslancev največje koalicijske stranke Svoboda je v razpravi pohvalilo hitro ukrepanje vlade.
Po večurni razpravi so člani glasovali o številnih dopolnilih, ki so jih vlagale tako koalicijske kot opozicijske poslanske skupine. Koalicijska dopolnila so v večji meri sledila mnenju zakonodajno-pravne službe, ki je med drugim pogrešala jasnejše ureditve vsebine odstopov od veljavnih zakonov in začasnih ukrepov. Večino predlogov opozicije je odbor zavrnil.
