Četrtek, 24. 8. 2023, 7.19
8 mesecev, 3 tedne
Interventni zakon po poplavah: kaj prinaša za koga?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,71
Vlada je danes potrdila predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah v začetku meseca in ga po nujnem postopku poslala v DZ. Predvideni so ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture, poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj ter ukrepi za pomoč občinam, gospodarstvu in prebivalcem. Pogledali smo, kaj predlog interventnega zakona prinaša tem skupinam.
Ukrepi za prebivalstvo
V sklopu pomoči prizadetim gospodinjstvom bo vlada začasno zagotovila stanovanja za tiste, ki so ostali brez stanovanja ali pa je to potrebno obsežne prenove, starše bo oprostila plačila vrtca, če ga otroci v tem času niso obiskovali, za šolajoče otroke bo zagotovila brezplačno prehrano, dijake in študente bo oprostila plačila domske oskrbnine, prizadete v poplavah bo oprostila plačila elektrike in zemeljskega plina, uvedla bo odlog plačil pri potrošniških posojilih in bančnih posojilih, obeta davčne razbremenitve, nadalje pa širi tudi skupino skupino upravičencev za solidarnostno pomoč.
Enkratna solidarnostna pomoč
Prizadeti v poplavah lahko izkoristijo enkratno izredno socialno pomoč, ki jo je vlada zvišala na sedemkratnik cenzusa. Pomembno je poudariti, da pomoč ni vračljiva in bo na voljo tudi tistim, ki niso socialno ogroženi. Vlogo za zaprosilo enkratne pomoči lahko oddate v centrih za socialno delo.
"Potrdili smo interventni zakon, da bo obnova stekla čim lažje in hitreje. Za prizadete občane uvajamo solidarnostno pomoč – največ sedemkratnik izredne denarne socialne pomoči. Tisti, ki jim je poplavilo hišo, jo lahko vsi prejmejo prek centrov za socialno delo," je pojasnil minister za delo Luka Mesec. Običajni kriteriji ne bodo presojani, temveč bo ključno to, ali so bili prizadeti v ujmi. Zneski se bodo izplačevali v enkratnem znesku, da bo pomoč hitra. Do pomoči se bo dostopalo z vlogami. "Najprej bo dodeljena pomoč, nato bodo prizadeti dokazovali stroške z računi," je pojasnil Mesec.
Subvencije za najem stanovanj
Vsi, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih, bodo lahko prejeli stanovanjsko subvencijo, osebe, ki so starejše od 65 let, in odrasle osebe s posebnimi potrebami pa bodo imele možnost nastanitve v domovih za starejše.
Oprostitev plačila elektrike in zemeljskega plina
Odjemalci elektrike in zemeljskega plina, katerih objekti so bili uničeni, odjem električne energije oziroma plina pa zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja ni bil mogoč, bodo od 1. avgusta do ponovne vzpostavitve oskrbe oproščeni plačila računov elektrike in zemeljskega plina.
Odlog plačila posojil
Banke in hranilnice bodo prizadetim v poplavah morale omogočiti odlog plačila pri potrošniških posojilih za obdobje do 24 mesecev, potrošniki lahko oddajo vlogo posojilodajalcu do 31. decembra 2023. Pogoji se bodo razlikovali glede na višino škode. Na odloženi del glavnice lahko banka zaračunava obresti v višini 12-mesečnega euriborja (to je trenutno 4,1 odstotka) oziroma manj, če tako določa pogodba.
Ukrepi za gospodarstvo
Vlada je sprejela tudi ukrepe za gospodarstvo, ki so usmerjeni v ohranjanje dohodka, delovnih mest in čimprejšnje delovanje podjetja, poenostavljeni so postopki za zaposlovanje tujcev. Med gospodarskimi ukrepi so tudi ukrepi za kmete, ki predvidevajo davčno razbremenitev in prilagojene prijave višje sile ali izrednih dogodkov.
Pomoč za samozaposlene
Vlada je uredila tudi ukrepe za samozaposlene. Pri ukrepu pomoči samozaposlenim (samozaposleni, družbeniki in kmetje) se znižuje pogoj, povezan z upadom čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči, in sicer zdaj pomoč prejmejo vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 odstotkov v letu 2023 v primerjavi z letom 2022.
Povračilo izplačanih plač delavcem in nadomestila za čakanje na delo
Delodajalci, pri katerih bodo njihovi delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem. Ukrep velja od 3. avgusta 2023 do 3. septembra 2023. To pravico bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v Sloveniji. Čeprav podjetja niso delala, bodo za mesec avgust prejeli polno plačo.
Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, pa so do konca leta upravičeni do čakanja na delo oziroma višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.
Prepoved odpuščanja delavcev
Za delodajalce, ki bodo izkoristili ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, se določa obveznost ohranitve zaposlitve delavca tudi po prenehanju koriščenja ukrepa, in sicer za obdobje, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače.
Skrajšani postopki za zaposlovanje tujcev
Da bi bile posledice poplav odstranjene kar najhitreje, je vlada skrajšala tudi postopke za zaposlovanje tujcev. Postopek se bo uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravo posledic poplav, in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v Sloveniji. Zavod RS za zaposlovanje bo postopke izdaje delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševal prednostno, in sicer najpozneje v 10 dneh. Ukrepi s področja zaposlovanja tujcev veljajo do 31. avgusta 2024.
Moratorij na posojila
Banke in hranilnice bodo morale posojilojemalcem, pravnim in fizičnim osebam, ki so utrpele škodo zaradi ujme, odobriti moratorij na odplačilo posojil do 12 mesecev, in sicer po določenih kriterijih glede višine nastale škode. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti v višini največ 12-mesečnega euriborja oziroma po redni dogovorjeni obrestni meri, če je ta za posojilojemalca ugodnejša. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najpozneje do 31. decembra 2023.
Banke so med drugim predlagale ugodnejša posojila prizadetim in enkraten prispevek gospodarstva. "Dobra novica je tudi, da bodo banke dvignile obrestne mere za pasivne bančne vloge. Intenzivni pogovori z bankami o obveznostih in višini prispevkov se bodo še nadaljevali," napoveduje finančni minister Klemen Boštjančič.
Napovedal je tudi izdajo državnih obveznic. "To je med drugim namenjeno tudi temu, da bodo banke začele dvigati obrestne mere na bančne vloge."
Ukrepi za občine
Med ukrepi za občine bo vzpostavitev tehnične pisarne za izvedbo obnove, ki bo organizirana na ravni vladne službe, njihova vloga pa bo pomoč in svetovanje za pripravo projektov. Dovoljeno bo večje likvidnostno zadolževanje občin, omogočena bo nemotena poraba donacij, ki jih občine prejemajo na račune. Poleg tega bodo občine sredstva proračunske rezerve letos lahko porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč v drugih občinah, predvidene so tudi poenostavitve na področju javnega naročanja, dodatna sredstva v proračun za obnovo, stroške ravnanja z odpadki pa bo pokrila država.
Zvišanje meje za likvidnostno zadolževanje
Dovoljeno bo večje likvidnostno zadolževanje občin, in sicer za 10 odstotkov realiziranih prihodkov namesto sedanjih pet odstotkov. Občine, prizadete v naravnih ujmah, se bodo za investicije v letih 2023 in 2024 lahko zadolžile v višini 15 odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja (zdaj 10 odstotkov).
Dodatna proračunska sredstva za občine
Občine, ki so bile prizadete v poplavah, bodo prejele dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek bo določila vlada. Delež sredstev, ki jih občina nameni v proračunsko rezervo letos in v prihodnjem letu, ne bo omejen, denar iz te postavke pa bo občina lahko porabila tudi za financiranje sanacije v drugi občini.
Sanacijski in preventivni ukrepi
Sanacijski in preventivni ukrepi se nanašajo na sanacijo javne infrastrukture in izpeljavo preventivnih ukrepov na vodotokih. Predvidevajo tudi poenostavitev in pohitritev birokratskih postopkov, med drugim na področju javnega naročanja.
Brezposelnim in upokojencem povabilo k javnim delom
Vlada je brezposelne in upokojence povabila, da pomagajo pri sanaciji in čiščenju na poplavljenih območjih ali v domovih za starejše. To velja za osebe v evidenci brezposelnih oseb, ki nimajo zdravstvenih omejitev. Zanje je vlada povišala tudi plačilo, in sicer bodo ljudje s peto stopnjo izobrazbe upravičeni do polne minimalne plače, tisti s šesto stopnjo izobrazbe bodo prejeli 110 odstotkov minimalne plače, ljudje s sedmo stopnjo izobrazbe ali višjo pa 120 odstotkov minimalne plače. Vlada je do konca letošnjega leta z ukrepom razširila tudi delo upokojencev s 60 na 90 ur na mesec.
Solidarnostna sobota
V pripravi je tudi ukrep solidarnostne sobote, pri čemer gre za obvezni denarni prispevek oziroma alternativo, kjer bo mogoče prispevati z delom. Podjetje se bo z zaposlenimi samo odločilo o datumu izvajanja solidarnostne sobote.
Vlada je na današnji seji imenovala tudi člane novoustanovljenega sveta za obnovo po poplavah, ki so v začetku meseca prizadele dele države. Za predsednika 14-članskega sveta je bil imenovan priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, so po seji sporočili iz vlade.
Poleg Pipenbaherja je vlada v svet imenovala tudi gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjaševec, izhaja iz sporočila za javnost po današnji seji vlade.
