Zeleni prehod
Torek, 9. 4. 2024, 10.45
2 tedna, 3 dni
Za novogradnje in obnove po novem obvezna sončna energija
Evropski parlament je prejšnji mesec sprejel sončni standard, ki tako za novogradnje kot tudi obnove določa obveznost namestitve naprav za proizvodnjo sončne energije. Kdo bo torej po novem z gradnjo in obnovo zavezan k namestitvi sončne elektrarne? Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo smo prosili za odgovore.
Pozorno oko lahko hitro opazi, da je tudi v Sloveniji na cestah vse več električnih avtomobilov, na strehah hiš pa vse več sončnih elektrarn. Ljudje se zavedajo pomena trajnosti za našo skupno prihodnost, da pa bo pot do zelene energije še lažja in predvsem da se ji bo tudi v prihodnje priključilo vse več posameznikov, tako Evropska unija kot države članice postavljajo ambiciozne cilje ter sprejemajo temu primerne ukrepe.
Evropski parlament
Evropski parlament je v marcu uradno potrdil tako imenovani sončni standard (ang. rooftop solar standard), ki se nanaša tako na novogradnje kot tudi na obnove zgradb v vseh 27 državah članicah EU. Zakaj je to pomemben mejnik na poti do trajnosti? Kaj ta standard pomeni v praksi? Kaj predvideva oziroma zahteva?
V zaključni fazi je objava v uradnem listu EU prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb, katere namen je doseči popolnoma razogljičen stavbni fond do leta 2050. Ta cilj prispeva k zastavljenim energetskim in podnebnim ciljem EU. V ta namen bo direktiva predpisala obveznost, da bodo morale biti nove stavbe pripravljene na sončno energijo (primerne za namestitev sončnih naprav), kadar bo to tehnično in ekonomsko izvedljivo.
Z direktivo bo predpisana tudi obveznost namestitve ustreznih naprav za proizvodnjo sončne energije, in sicer do 31. decembra 2026 na vseh novih stavbah v lasti javnih organov ter novih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov. Poleg tega bo treba zagotoviti naprave za proizvodnjo sončne energije na vseh obstoječih stavbah v lasti javnih organov z uporabno tlorisno površino, večjo od dva tisoč kvadratnih metrov do 31. decembra 2027, večjo od 750 kvadratnih metrov do 31. decembra 2028 in večjo od 250 kvadratnih metorv do 31. decembra 2030.
Potem so tudi še dodatne zahteve, ki predpisujejo obveznost namestitve na obstoječih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 500 kvadratnih metrov do 31. decembra 2027, kadar se v stavbi izvede večja prenova ter do 31. decembra 2029 na vseh novih stanovanjskih stavbah in do 31. decembra 2029 na vseh novih pokritih parkiriščih, ki so neposredno ob stavbah.
Ob tem tako imenovanem sončnem standardu je treba poudariti, da bo prenovljena direktiva brezemisijske stavbe predpisala kot novi standard za nove stavbe. Brezemisijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, ki ne potrebuje energije ali potrebuje zelo majhno količino energije, proizvaja ničelne emisije ogljika iz fosilnih goriv na kraju in ne proizvaja obratovalnih emisij toplogrednih plinov ali proizvaja zelo majhno količino teh emisij. Države članice zagotovijo, da so nove brezemisijske stavbe od 1. januarja 2028 vse nove stavbe, ki so v lasti javnih organov, in od 1. januarja 2030 vse druge nove stavbe.
Kakšni so cilji EU na področju povečevanja virov zelene energije? Kakšna je časovnica?
EU je sprva svoj cilj za delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije za leto 2030 postavila na 32 odstotkov, vendar je v zadnjih letih, tudi zaradi energetske krize, ta cilj bistveno zvišala, tako da zdaj ta znaša 42,5 odstotka obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije leta 2030.
To obenem pomeni, da morajo tudi vse države članice EU zvišati svoje cilje, ki so jih leta 2020 opredelile v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN), z razlogom da skupaj dosežejo cilj, ki je postavljen na ravni EU in je zavezujoč. Tako tudi Slovenija trenutno v procesu posodobitve NEPN postavlja ambicioznejše cilje za vsa tri področja, to so zniževanje emisij toplogrednih plinov, višanje deleža OVE ter povečanje energetske učinkovitosti.
Cilj na področju OVE se iz 27 odstotkov za leto 2030 s posodobitvijo NEPN spreminja na 30–35 odstotkov OVE v končni rabi energije do leta 2030. Končna vrednost bo izbrana do konca procesa posodobitve, kar je junija 2024.
Kdaj pričakujete, da bo sončni standard vnesen tudi v slovensko zakonodajo? Koliko časa bo preteklo do takrat?
Takoj po objavi prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb v uradnem listu EU bomo tudi pri nas začeli s postopkom prenosa direktive v nacionalno zakonodajo, za kar je predviden rok dve leti. Ne glede na te roke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo že pripravljamo predlog spremembe zakonodaje, ki bo predvidoma že letos dana tudi v javno obravnavo.
Se v ta namen pričakujejo dodatne finančne spodbude države za namestitev trajnostnih virov energije? So predvidene subvencije? Že veste kakšne?
Na področju OVE smo in še izvajamo številne ukrepe in politike.
Poleti 2023 smo sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki določa potencialna ter predpisana prednostna območja za fotonapetostne in vetrne naprave, obenem pa odstranjuje določene absolutne prepovedi umeščanja fotonapetostnih in vetrnih naprav na določena zemljišča. S tem smo naredili korak naprej pri lažjem in bolj strateškem umeščanju.
Na podlagi tega zakona bomo pripravili tudi tematski akcijski program za potencialna prednostna območja za sonce in veter, ki bo dal jasne usmeritve glede okolijsko ter družbeno sprejemljivega umeščanja teh naprav. V pripravi so državni prostorski načrti za naprave OVE.
Na področju financiranja ukrepov OVE so v teku nekateri odprti javni razpisi in pozivi za sofinanciranje projektov OVE, še več jih je v pripravi:
- Borzenov javni poziv za dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote – v teku; predvidena so še dodatna sredstva,
- javni razpis za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje od 2024 do 2026 (Mope),
- v roku enega meseca je predvideno odprtje poziva za samooskrbo po tako imenovani stari netmetering shemi,
- predvidoma poleti je predvideno odprtje poziva za samooskrbo po tako imenovani novi shemi: za individualno in skupnostno samooskrbo.
Zaradi okvira nove podporne sheme na osnovi ZSROVE bo več sredstev na voljo tudi za toploto iz OVE, odvečno toploto in projekte vodika ter drugih plinov iz obnovljivih virov energije.
Nepovratna sredstva in kredite za OVE poleg ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Borzena razpisuje tudi Eko sklad. Mogoče jih je pridobiti za različne deležnike in projekte. Poleg vseh zgoraj omenjenih razpisanih sredstev poudarjamo, da so bila med sredstvi za OVE razpisana dodatna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi.
Vse aktualne in načrtovane finančne spodbude Mope so zajete tukaj.
Kakšne bodo zahteve solarnih sistemov? Bodo tukaj države EU spodbujale vključevanje evropskih proizvajalcev fotovoltaike?
Na ravni EU je trenutno aktualen predlog listine s sklopom prostovoljnih zavez v podporo sektorju proizvodnje sončnih fotovoltaičnih (PV) modulov v EU od ključnih akterjev, ob upoštevanju potrebe po dodatnem pospeševanju namestitve sončnih fotovoltaičnih sistemov za dosego cilja EU glede OVE do leta 2030.
Obstaja zavedanje, da je položaj sektorja proizvodnje sončnih fotovoltaičnih modulov v EU zahteven, nedavno oster padec cen uvoženih panelov pa dodatno vpliva na proizvodne obrate v Evropi, pri čemer nekatera podjetja zmanjšujejo svoje operacije ali celo napovedujejo zaprtje.
Zato je trenutno na mizi predlog Evropske listine za sončno energijo. Listina vsebuje niz ukrepov za podporo podpisnikov temu sektorju, to je držav članic EU, Evropske komisije in industrije sončnih fotovoltaičnih sistemov. Listina sicer za zdaj še predstavlja delovni dokument.
Ali bo slovenska podpora namenjena le konkretnim proizvajalcem? Bo šlo tu samo za sončne panele ali tudi druge stvari?
Slovenija bo na tem področju sledila zavezam, usmeritvam in pravilom, ki bodo postavljeni na ravni EU, tako da dokončnega odgovora še ne moremo podati.
Kakšni so cilji Slovenije na poti do zelene energije?
Kot že omenjeno v odgovoru na drugo vprašanje, je Slovenija trenutno v procesu posodobitve NEPN in postavlja ambicioznejše cilje za vsa tri področja, to so zniževanje emisij toplogrednih plinov, višanje deleža OVE ter povečanje energetske učinkovitosti. Cilj na področju OVE se iz 27 odstotkov za leto 2030 s posodobitvijo NEPN spreminja na 30–35 odstotkov OVE v končni rabi energije do leta 2030. Končna vrednost bo izbrana do konca procesa posodobitve, kar je junija 2024.
V predlogu posodobitve NEPN so cilji na področju OVE zastavljeni takole:
- doseči vsaj 30–35-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in
- doseči vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote), prepoved prodaje ter vgradnje novih kotlov na kurilno olje po letu 2022,
- vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji,
- vsaj 2–3-odstotno letno povečanje deleža OVE in odvečne toplote ter hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja ter do 2030 doseganje vsaj 25–40 odstotka deleža te proizvodnje,
- vsaj 52-odstotni delež OVE pri proizvodnji električne energije,
- vsaj 41-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju,
- vsaj 26-odstotni delež OVE v prometu,
- pospešeno umeščanje obnovljivih virov energije v prostor ter
- pospešena solarizacija streh v javnem sektorju.
Vezano na različne vrste obnovljivih virov energije, so zastavljeni cilji (vir: posodobitev NEPN, str. 51):
Kakšna zakonodaja se še pripravlja na ravni EU? Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Revidirani cilji za zniževanje emisij toplogrednih plinov (TGP), zviševanje deleža OVE ter povečanje energetske učinkovitosti so na ravni EU ravno bili sprejeti oziroma določeni. Trenutno na ravni EU teče proces spreminjanja bolj ali manj vseevropske energetsko-podnebne zakonodaje. Tako sta že bili dopolnjeni oziroma spremenjeni direktiva o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije ter direktiva o energetski učinkovitosti, v zaključnih fazah sprejemanja pa sta med drugim še direktiva o energetski učinkovitosti stavb ter direktiva o skupnih pravilih notranjega trga električne energije.
To pomeni, da je vso to zakonodajo, kjer gre za direktive EU, treba prenesti v državno zakonodajo. Vse države članice EU morajo revidirati svoje podnebno-energetske cilje, ki so si jih postavile pred štirimi leti, in postaviti nove, ambicioznejše, tako tudi Slovenija. Obenem smo zaradi prenosa vseh evropskih direktiv že v procesu spreminjanja nacionalne energetske zakonodaje.
Trenutno sta v javni obravnavi zakon o spodbujanju rabe OVE ter zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, saj v oba zakona prenašamo nekatere določbe revidirane evropske direktive o spodbujanju rabe OVE. Spremembe bodo v obdobju leta in pol sledile tudi v skoraj vseh drugih energetskih zakonih.
