Sobota, 7. 1. 2023, 13.17
1 leto, 3 mesece
Po 50 tisoč letih bo morda prvič viden s prostim očesom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,04
7
Komet je sestavljen iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je po poročanju AFP pojasnil Nicolas Biver, astrofizik v pariškem observatoriju.
Novo odkriti komet bi lahko bil viden s prostim očesom, ko bo čez nekaj tednov prvič v 50 tisoč letih preletel Zemljo in Sonce, so sporočili astronomi. Komet so prvič opazili marca lani, ko je letel mimo Jupitra. Komet bo na severni polobli najbolje viden v zadnjem tednu januarja, ko bo prehajal med ozvezdjema Veliki in Mali medved.
Komet z znanstvenim imenom C/2022 E3 (ZTF) so prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar prek programa Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Komet se bo Soncu predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Terakhir kali komet C/2022 E3 (ZTF) mengunjungi Bumi saat gurun pasir Sahara masih berupa hutan rimba, Neanderthal masih berburu Mammoth, dan Homo sapiens baru saja memasuki daratan subur yg disebut dgn Sunda Shelf.
— Semesta Sains (@semestasains) January 6, 2023
50.000 thn kemudian, dia kembali mengunjungi kita. pic.twitter.com/QKNKXiiwYr
Mogoče ga bo opaziti z dobrim daljnogledom, verjetno pa tudi s prostim očesom, če nebo ne bo preveč osvetljeno.
Sestavljen je iz ledu in prahu
Znanstveniki so izračunali, da je komet nazadnje preletel Zemljo pred približno 50 tisoč leti, kolikor naj bi na podlagi podatkov o letu kometa znašal njegov obhodni čas. Pred današnjimi ljudmi so ga tako imeli priložnost videti le ali neandertalci ali pa zelo zgodnji predstavniki vrste homo sapiens, ugotavlja astronomski portal Space.com.
Das gab's lange nicht mehr: Ein #Komet☄️rast gerade der Sonne und der Erde entgegen und wird dadurch so hell, dass wir ihn beobachten können. Bald vielleicht sogar schon mit bloßem Auge. https://t.co/ZvLOXuu8lY
— ARD alpha (@ARDalpha) January 2, 2023
Komet je sestavljen iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je po poročanju AFP pojasnil Nicolas Biver, astrofizik v pariškem observatoriju.
To pomeni, da je precej manjši od NEOWISE, zadnjega kometa, vidnega s prostim očesom, ki je Zemljo preletel marca 2020, in Hale-Boppa, ki je leta 1997 preletel Zemljo in imel približno 60-kilometrski premer.
V nasprotju s prejšnjimi se bo bolj približal Zemlji
V nasprotju s prejšnjimi kometi pa se bo najnovejši vesoljski obiskovalec bolj približal Zemlji, kar "lahko nadomesti dejstvo, da ni zelo velik", je dejal Biver. Kljub temu komet za Zemljo ne predstavlja nevarnosti, saj bo najmanjša razdalja kometa do našega planeta skoraj 43 milijonov kilometrov, so še zapisali na portalu Space.com.
Čeprav bo komet najsvetlejši, ko bo v začetku februarja letel najbližje Zemlji, ga bo zaradi polne lune morda težko opaziti. Vendar po mnenju Bivra mlaj med koncem tedna med 21. in 22. januarjem ponuja dobro priložnost za opazovalce zvezd, komet pa "nas lahko prijetno preseneti in bo dvakrat svetlejši od pričakovanega".
Še ena priložnost za iskanje kometa na nebu bo 10. februarja, ko bo letel blizu Marsa. Zaradi narave svoje orbite bo nato zapustil naš sončni sistem in zelo verjetno nikoli več vstopil vanj.
7