Četrtek, 30. 6. 2022, 22.32
1 leto, 10 mesecev
Razkrivamo, zakaj Zahodu ni uspelo uničiti ruskega rublja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,63
49
Denarno politiko, od katere je odvisna trdnost ruskega rublja in ruskega gospodarstva, v Putinovi Rusiji vodi Tatarka Elvira Nabiulina. Ta je na čelu ruske centralne banke od leta 2013.
Ko je kmalu po uvedbi prvih gospodarskih sankcij proti Rusiji vrednost rublja strmo padla, so številni napovedovali skorajšnji gospodarski zlom Rusije. A rubelj se je kmalu pobral in se pognal k višku. Njegova visoka vrednost tudi zavira inflacijo v Rusiji.
V začetku marca, nekaj dni po ruskem napadu na Ukrajino in po prvih gospodarskih sankcijah proti Rusiji, je nemški finančni minister Christian Lindner optimistično čivknil: "Rubelj pada, borzne vrednosti ruskih podjetij padajo."
Začetni padec rublja
To so bili dnevi, ko so bile nekatere ruske banke izločene iz mednarodnega plačilnega sistema Swift, večina ruskih deviznih rezerv je bila zamrznjena. Postopoma je vse več zahodnih podjetij obračalo hrbet Rusiji. Gospodarske dejavnosti so bile prekinjene, proizvodnja v tovarnah je zastala, prodaja številnih izdelkov je bila do nadaljnjega ustavljena.
Zdelo se je, da je Zahod uspel s svojo strategijo sankcij, ki naj bi Rusijo spravila v izolacijo in celo v nacionalni bankrot. Rubelj je bil dejansko potisnjen na kolena, piše nemški poslovni medij WirtschaftsKurier.
Preobrat
Ker Rusija ni prekinila napada na Ukrajino, so se zahodne sankcije še okrepile, strokovnjaki pa so napovedovali hiperinflacijo in trajni padec vrednosti ruske valute.
V začetku marca letos je bil en evro vreden kar 145 rubljev. Zdaj je rubelj precej močnejši. Po podatkih z dne 30. junij je za en evro treba odšteti nekaj več kot 56 rubljev.
"Zdelo se je, da sta propad ruskega gospodarstva in skorajšnja nezmožnost plačevanja obveznosti neizogibna," je za zgoraj omenjeni poslovni medij povedal glavni ekonomist LBBW Moritz Kramer. Nato je prišlo do preobrata. Rubelj se je začel krepiti.
Močni rubelj
V začetku marca, približno v času, ko je Lindner čivknil zgoraj omenjeni tvit, je bil en evro vreden okoli 145 rubljev. V začetku junija je bila vrednost le še 64 rubljev. Trenutno znaša nekaj več kot 56 rubljev (podatki za 30. junij letos, op. p.). Rubelj je tako močan, kot ni bil že nekaj let.
Kot tudi piše WirtschaftsKurier, se bo ruski bruto domači proizvod (BDP) po ruskih napovedih letos verjetno znižal za do deset odstotkov. Zaključek finančne in gospodarske politike po štirih mesecih vojne je: zahodne sankcije slabijo rusko gospodarstvo, vendar so okrepile rubelj.
Razlogi za okrepitev rublja
Razlogi za to so po pisanju nemškega poslovnega medija kompleksni in znova pričajo o tem, kako pogosto se finančna teorija razlikuje od finančne prakse. Zahod je pričakoval, da bo rubelj izgubil vrednost.
Pri zemeljskem plinu sta Rusija in Evropa medsebojno soodvisni. Evropa je daleč največji kupec ruskega plina, hkrati pa je Evropa za zdaj zelo odvisna od ruskega plina, zaradi česar ni evropskega embarga na ruski zemeljski plin. Njuna soodvisnost spominja na znano zgodbo o škorpijonu in žabi, ki skupaj prečkata reko. Če škorpijon (to vlogo ima lahko tako Rusija, če bo zaprla plinovode proti Evropi, kot Evropa, če bo prepovedala uvoz ruskega plina) piči žabo, ki ga nosi čez reko, bosta oba (ruska industrija zemeljskega plina in evropska oskrba s plinom) potonila.
Če ne bi bilo sankcij, bi ruska centralna banka začela v tem primeru prodajati devize, tako kot po prvih sankcijah po enostranski priključitvi Krima leta 2014. Toda letos je Zahod zamrznil ruske devizne rezerve, ki so v zahodnih bankah.
Ukrepi ruske centralne banke
Ruska centralna banka, na čelu katere je Elvira Nabiulina, se je leta 2014 proti sankcijam bojevala z dvigom obrestne mere in prodajo deviznih rezerv. Letos deviz ni mogla prodajati, zato je ključno obrestno mero v prvih tednih vojne drastično dvignila z 9,5 na 20 odstotkov.
To je privedlo do tega, da so Rusi vlagali v rublje, in ne v tuje valute, saj so letni donosi za naložbe v rubljih visoke, naložbe v evrih ali dolarjih pa ne prinašajo skoraj nič.
Ustvarjanje povpraševanja po rubljih
Poleg tega so domača podjetja morala 80 odstotkov dobička, ustvarjenega v tujini, pretvoriti v rublje. Tuje države morajo dobavljeno energijo iz Rusije deloma plačati v rubljih. To ustvarja novo, umetno povpraševanje po rubljih, ki ga spodbuja predvsem ruska prodaja energije in surovin, poudarja WirtschaftsKurier.
Bolj ko naraščajo cene nafte na svetovnem trgu, večji so ruski prihodki od prodaje nafte. Embargo na rusko nafto, ki so ga nekatere države uvedle oziroma napovedale, Rusiji, ki je našla nove kupce za svojo nafto, za zdaj ne more do živega.
Ta izvoz seveda presega vrednost uvoza, saj skoraj nobeno zahodno podjetje ne prodaja več blaga v Rusijo. To vodi do presežka na tekočem računu, kar prav tako krepi lastno valuto.
V Rusiji je več denarja kot ponavadi
Poleg tega je zaradi omejevanja plačilnega prometa, ki ga izvajata tako Zahod kot Rusija, v državi več denarja kot ponavadi. Med drugim številni bogati Rusi ne morejo več tako zlahka prenesti svojega denarja v tujino in tam na primer kupiti nepremičnine.
Tudi tujim vlagateljem je bila prepovedana prodaja ruskih vrednostnih papirjev, kar je preprečilo obsežni beg kapitala.
Zahodne špekulacije
"Zahod je zagotovo špekuliral o devalviranem rublju, dvigu cen in posledično naraščajočem nezadovoljstvu v Rusiji. Ta strategija je zaenkrat propadla," sklepa Stefan Grothaus, valutni analitik v DZ Bank.
Vojna proti Ukrajini je za Putinovo Rusijo tudi svojevrsten poslovni model. Vojna namreč zvišuje cene energentov, hrane in drugih surovin in izdelkov, ki jih izvaža Rusija, kar pomeni, da se v rusko državno blagajno zaradi ruskega napada na Ukrajino s prodajo omenjenega blaga steka več denarja kot pred njim.
Očitno ruska monetarna politika deluje tako dobro, da je Nabiulina že znižala obrestne mere – na 9,5 odstotka. Ključna obrestna mera je zdaj spet na isti ravni kot pred ruskim napadom na Ukrajino.
Vplivnega močnega rublja na rusko inflacijo
Zdi se, da je tudi inflacija zaenkrat pod nadzorom. V začetku junija se je ruska inflacija znižala z 20 na 17 odstotkov. Ruska centralna banka pričakuje, da se bo inflacija še znižala na letno povprečje med 14 in 17 odstotki. To je tudi posledica močnega rublja.
Če rubelj ne bi bil tako močan, bi bila inflacija med 30 in 40 odstotki, WirtschaftsKurier povzema latvijski spletni medij Meduza, ki navaja ruskega ekonomista Sergeja Suverova.
Moč rublja temelji na izvozu
"Dokler bo Rusija izvažala, bo rubelj ostal močan," je prepričan glavni ekonomist LBBW Kramer. Ta ne vidi nobenih znakov, da bi se to spremenilo: "Naftni tankerji od sredine aprila v ruskih pristaniščih nalagajo rekordne količine surove nafte."
Rusija je pred dnevi uradno bankrotirala (gre za tako imenovani default), ker na dogovorjeni dan ni mogla plačati svojih obveznosti oziroma zunanjega dolga. Rusija ni plačala obresti v višini sto milijonov dolarjev za dve obveznici. Rok za plačilo je bil najprej 27. maja letos, nato pa je bilo plačilo odloženo za 30 dni.
Pri tem gre za bankrot zgolj na papirju. Rusija, ki s prodajo fosilnih goriv menda zasluži okoli milijardo ameriških dolarjev na dan, namreč trdi, da je denar za plačilo obresti poslala na banko Euroclear, ki potem denar nakaže vlagateljem oziroma kupcem obveznic. Vlagatelji torej po ruskih trditvah niso dobili denarja zaradi zahodnih sankcij. Ruski finančni minister Anton Siluanov je za ruske medije dejal, da vsi vedo, da to sploh ni bankrot in da je celotna zadeva farsa. Siluanov ne pričakuje, da bo imelo neplačilo obveznosti kakšne kratkoročne posledice za Rusijo.
49