Zelje, ki je v resnici repa

Februar je najbolj nesrečen kuharski mesec. V kaščah se valjajo oveneli ostanki korenja, krompirja in kolerabe, mlade zelenjave pa še ni. Regrat še ne poganja, v najboljšem primeru vam teta s Primorske prinese radič ali prvi blušč. Zapoved lokalne prehrane je februarja res na preizkušnji.

Na srečo imamo diskontne trgovine, ki nas zalagajo s sezonsko zelenjavo. Ena takih je kitajsko zelje. Naravnost s slovenskega vrta bi bilo poznojesenska zelenjava, neposredno iz kontejnerja pa je to v trgovinah prava zimska zelenjava.

Prvi stik Slovencev s kitajskim zeljem Ko se je prvič pojavilo v trgovinah, je zavela modna kuharska blaznost priprave kuhanega kitajskega zelja s sojino omako. A roko na srce – takrat je bila kitajska hrana velika eksotika, saj še ni bilo kitajskih restavracij v vsaki slovenski vasi. Tako se nam je zelje s slano omako upravičeno zdelo čudo eksotike.

Kmalu pa se je izkazalo, da ima kitajsko zelje za slovenske brbončice premalo izrazit okus. Bodimo iskreni: surovo kitajsko zelje je približno tako, kot da bi jedli hrustljavi stiropor. Kar vedo tudi Kitajci. Zato je najbolj razširjena oblika kitajskega prehranjevanja s kitajskim zeljem ta, da ga okisajo oziroma bolj fermentirajo, saj ga kisajo le nekaj dni. To kitajsko superživilo se imenuje suan cai, kislo zelje, kar so Korejci spremenili v kimči, precej bolj znano korejsko in nenadoma tudi zahodnjaško superživilo.

Kitajsko zelje pravzaprav sploh ni zelje Povsem naravno bi bilo, da to dojamemo tudi Slovenci. Še posebej zato, ker je kitajsko zelje, latinsko Brassica rapa pekinensis, botanično repa in ne zelje. Je sploh kaj bližje slovenskemu želodcu kot kisla zelenjava, ki se imenuje zelje, a je v resnici repa? Popolno.

V iztekajoči zimi sicer ni treba hiteti v kmetijsko trgovino po sod za kisanje kitajskega zelja. Dovolj bo že, da ga oplemenitite po instantni metodi z limono. V čakanju na prvi regrat bo to ravno prava solata za kosilo ob koncu tedna.

Zimska solata s kitajskim zeljem in porom

manjša glava kitajskega zelja 2 rdeči papriki rog polovica pora (zeleni del) sok ene limone sezamovo olje sol čili v prahu

Kitajsko zelje narežemo na tanke rezance. Posolimo in prelijemo z limoninim sokom ter pustimo, da stoji vsaj dvajset minut, da se zelje zmehča. Papriko narežemo na kolobarje in dodamo zelju. Por narežemo ter na hitro prepražimo v vročem voku, tako da še ostane hrustljav. Primešamo ga solati. Če želimo, lahko dodamo tudi nekaj kolobarjev surovega pora. Vse prelijemo z nekaj kapljicami sezamovega olja, premešamo, po potrebi dosolimo ali dolijemo še malo limoninega soka. Potresemo s čilijem v prahu in postrežemo.