Najmanj smrtnih žrtev na slovenskih cestah od osamosvojitve

To je le nekaj dogodkov, ki jih je ob predstavitvi dela policije leta 2012 navedel generalni direktor slovenske policije Stanislav Veniger. Kot je pojasnil uvodoma, jih je finančna kriza s kleščenjem sredstev prisilila v organizacijske reze: "Nikogar nismo odpustili, smo pa upokojili 412 policistov." Na današnji dan sta sicer v policiji zaposlena 8.402 policista, od tega je okoli 900 kriminalistov. Novih zaposlitev v preteklem letu ni bilo, izjema je 24 na novo zaposlenih po sklepu vlade. Kot je pojasnil, računajo na policiste, ki so trenutno še na meji s Hrvaško, dokler ta ne vstopi v schengensko območje.

Direktor zadovoljen z delom policije Generalni direktor je zadovoljen z delom policistov, ki so varovali slovenske proteste, saj so varovali kar 87 protestnih shodov, ki so bili predvsem na začetku zaznamovani z nasiljem. "Vse izgrede smo učinkovito, strokovno in zakonito obvladali, pri tem pa se policisti niso izneverili pričakovanju ljudi, da smo tam predvsem zaradi njih." Prvič so uporabili vodni top, v protestih pa se je poškodovalo 12 protestnikov in kar 89 policistov. Da so delali po črki zakona, kaže tudi število pritožb na delo policije, saj je bilo teh pritožb za četrtino manj kot leta 2011.

Zaradi finančne krize so se kriminalisti poglobljeno lotili odkrivanja finančnih malverzacij in opravili za petino več preiskav kot leto prej, pri čemer se število obravnavanih kaznivih dejanj ne razlikuje glede na leto prej, je pa narasla škoda, ki so jih povzročili storilci, in sicer s 176 milijonov evrov leta 2011 na kar 449 milijonov evrov v lanskem letu.

Lani 130 mrtvih na slovenskih cestah "Sprejeli smo dva dokumenta, ki bosta pomembno vplivala na delo policije v prihodnje, in sicer strategijo za obvladovanje gospodarske kriminalitete in resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje in zatiranja kriminalitete do leta 2016," je poudaril Veniger. Dejal je, da je slovenska policija servis ljudi in da državljanom zagotavlja visoko raven varnosti, temelje za boljše delo pa vidi tudi v novi policijski zakonodaji. Nova zakonodaja naj bi dala več samostojnosti lokalnim policijskim upravam ter več pooblastil pri nasilju v družini in zoper vandalizem na športnih prireditvah.

"Leta 2012 je na slovenskih cestah umrlo 130 udeležencev, leto prej 141, kar je najmanj od osamosvojitve," je glede prometne varnosti povedal Srečko Jarc, direktor Uprave uniformirane policije. Poudaril je, da policija deluje proaktivno, da torej njen cilj ni pisanje položnic, temveč da na naših cestah ne bi umrl prav nihče. Po podatkih Evropske unije so evropske ceste vzele 35 tisoč življenj, 1.500.000 pa jih je utrpelo poškodbe. Vsaka smrt na cesti stane 790.029 evrov, pravijo podatki statističnega urada.

Nič žrtev Najpogostejša vzrok za prometne nesreče še vedno ostajata neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Nova zakonodaja je prinesla strožje pogoje za zaseg vozil in pridržanje voznika. Čeprav je policija letos zasegla 2.514 vozil (lani 2.885) in pridržala 2.871 vinjenih voznikov (lani 7275), so številke še vedno precej visoke. Podatki za obdobje do maja letos kažejo, da cilja, torej nič mrtvih na slovenskih cestah, še ne bomo dosegli, saj je v prvih treh mesecih umrlo 25 udeležencev, a Veniger je optimističen.

"Na slovenskih cestah v letošnjem letu ne sme umreti več kot 128 oseb, hudo poškodovanih ne sme biti več kot 752, s preventivo pa moramo vplivati na udeležence v prometu," je poudaril Jarc.

V porastu gospodarska kriminaliteta Podatki kažejo trend naraščanja števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, predvsem dejanj z veliko gospodarsko škodo in organiziranih oblik te kriminalitete, ugotavlja Jurij Ferme, direktor Uprave kriminalistične policije. Zahtevnejša kazniva dejanja obravnava skupina kriminalistov NPU-ja, ki se je lani povečala za 14 kriminalistov. Pri tem ni šlo za nove zaposlitve, temveč so jih pridobili z internim razpisom. Najbolj se je povečalo število kaznivih dejanj pranja denarja, in sicer z 48 na 141, okvirni znesek je znašal 70 milijonov evrov. Število oškodovanj upnikov oziroma zlorab položaja se je s 161 povečalo na 216, škode je bilo za kar 276,3 milijona evrov. Vložili so tudi kazenske ovadbe za 74 (lani 86) tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj.