Sreda, 17. 4. 2024, 22.28
1 teden, 5 dni
Voditelji članic EU s pozivi k zadržanosti na Bližnjem vzhodu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Osrednja tema vrha voditeljev EU je krepitev gospodarske konkurenčnosti Unije. O tem bo s kolegi razpravljali tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob.
Več voditeljev držav članic EU je ob prihodu na dvodnevno zasedanje v Bruslju pozvalo k umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so se po iranskem napadu na Izrael še zaostrile. Več jih je podprlo razširitev sankcij proti Iranu. Ob začetku vrha sicer voditelji razpravljajo še o nadaljnji podpori Ukrajini in odnosih s Turčijo. V Bruslju je tudi premier Robert Golob, ki na današnjem delu zasedanja Evropskega sveta nadomešča hrvaškega kolega Andreja Plenkovića.
Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je dobro, da se je Izraelu ob pomoči zaveznikov uspelo ubraniti pred iranskim napadom, v katerem je Teheran v noči s sobote na nedeljo proti izraelskemu ozemlju poslal okoli 300 brezpilotnih letalnikov in raket.
"Za nas je pomembno, da se ta trenutek izkoristi za dodatno umiritev napetosti ter da Izrael ta uspeh izkoristi za okrepitev svojega položaja v regiji in ne odgovori z obsežnim napadom," je poudaril.
K zadržanosti so pozvali tudi tudi avstrijski kancler Karl Nehammer, španski premier Pedro Sanchez, irski premier Simon Harris in belgijski premier Alexander De Croo, ki se je obenem zavzel za uvedbo sankcij proti iranski revolucionarni gardi.
Več predsednikov in premierjev je podprlo razširitev sankcij proti Iranu. "Naša dolžnost je, da razširimo te sankcije," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal francoski predsednik Emmanuel Macron.
Evropski svet naj bi danes v sklepih izrazil pripravljenost na uvedbo dodatnih sankcij proti Teheranu, predvsem na področjih brezpilotnih letalnikov in raket.
Borrell za razširitev sankcij proti Iranu
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je sicer že po torkovem neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic napovedal pripravo predloga za razširitev sankcij proti Teheranu, ki trenutno veljajo zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, ki jih uporablja za napade na Ukrajino. Lahko bi veljale še za rakete in pa za dobave orožja iranskim zaveznikom v regiji.
Zelenski voditelje pozval k okrepitvi ukrajinske zračne obrambe
Voditelji drevi razpravljalo še o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski jih je prek videopovezave pozval k dodatni pomoči za okrepitev ukrajinske zračne obrambe pred ruskimi napadi. Poudaril je tudi, da bi morala EU junija začeti pristopna pogajanja s Kijevom, in pozval k uvedbi dodatnih sankcij proti Rusiji.
Voditelje je opozoril na današnji ruski napad na Černigiv, v katerem je po njegovih besedah umrlo 17 ljudi, še več kot 60 pa je bilo ranjenih. "To se pri nas dogaja vsak dan in odraža našo trenutno najbolj ključno potrebo - potrebo po zračni obrambi," je dejal. Poudaril je, da obramba Ukrajine in okoliških držav ni na takšni ravni, kot jo imajo Izrael in druge države v regiji Bližnjega vzhoda, ki so minuli konec tedna izraelsko ozemlje uspešno ubranile pred iranskimi droni in raketami.
"Ukrajinsko nebo in nebo naših sosed si zasluži enako varnost," je dejal ukrajinski predsednik in se zahvalil vsem, ki pomagajo. Izpostavil je nemškega kanclerja Scholza, ki je napovedal dobavo dodatnega sistema zračne obrambe patriot. Vendar pa so potrebe po njegovih besedah večje.
Obenem je pozval k dodatnim dobavam orožja za ukrajinske vojake, med drugim topniških izstrelkov, vojaških vozil, brezpilotnih letalnikov in vse druge opreme.
V Bruslju je tudi premier Robert Golob, ki na današnjem delu zasedanja Evropskega sveta nadomešča hrvaškega kolega Andreja Plenkovića. Ta se bo zaradi parlamentarnih volitev na Hrvaškem udeležil zgolj drugega dne srečanja, ki bo posvečen krepitvi gospodarske konkurenčnosti unije in strateški agendi za prihodnje petletno obdobje.
Belgija in Češka za nove sankcije proti Moskvi
Belgijski in češki premier Alexander De Croo in Petr Fiala sta kolege iz drugih članic EU pozvala k uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenih poskusov vmešavanja v delo EU. Poziv sledi odkritjem čeških in belgijskih obveščevalnih služb o poskusih vplivanja na delo Evropskega parlamenta.
De Croo in Fiala sta spomnila, da je več držav članic unije v zadnjem času odkrilo poskuse zunanjih akterjev, da bi vplivali na demokracijo v Evropi, med drugim vmešavanje v procese odločanja v Evropskem parlamentu.
V pismu, ki sta ga kolegom in predsednikom institucij EU poslala v torek, sta zapisala, da so belgijske obveščevalne službe potrdile obstoj ruskih omrežij, katerih namen je bil spodbujati sodelovanje med proruskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Cilj teh aktivnosti je bilo tudi prispevati k izvolitvi čim več proruskih kandidatov na junijskih volitvah v Evropski parlament, v njihove pisarne pa nato zaposliti člane ruskih omrežij.
Pri tem je prihajalo tudi do podkupovanja, in sicer predvsem na Češkem. V Belgiji, kjer je tožilstvo že sprožilo pregon, pa plačevanja niso zabeležili.
Češka je že uvedla sankcije proti več posameznikom in proruskemu portalu Voice of Europe, ki je v središču afere glede domnevnega ruskega vplivanja v EU.
"Zdaj je pravi čas za vzpostavitev novega sankcijskega režima EU, namenjenega boju proti ruskim zlonamernim aktivnostim," sta ob tem zapisala De Croo in Fiala.
Prav tako je treba preučiti, ali mandata Evropskega javnega tožilstva (EPPO) in Urada EU za boj proti goljufijam (Olaf) omogočata pregon tega vmešavanja. "Če ga ne, ne smemo izključiti razširitve teh mandatov, da bi bil v prihodnje pregon mogoč," sta zapisala.
Belgijski premier je ob prihodu na današnje zasedanje Evropskega sveta, ki je zadnje pred junijskimi volitvami, napovedal, da bo to temo odprl ob začetku pogovorov, na katerih je sodelovala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
