Četrtek, 23. 8. 2018, 6.34
5 let, 8 mesecev
Sprejem za evropskega prvaka Darka Đurića
Slovenski šampion z lastno himno, ki je hvaležen tudi svojim kritikom #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,49
1
V Podbrezjah na Gorenjskem so v sredo zvečer pripravili sprejem za Darka Đurića, sokrajana z novo evropsko paraplavalno krono.
Ko v Podbrezjah na Gorenjskem dobijo evropskega prvaka, to vzamejo zares. To so pokazali tudi s sredinim pristnim sprejemom za domačo hišo družine Debeljak, ki je pred 27 leti v svoj dom sprejela Darka Đurića, takrat komaj dveletnega dečka brez obeh nog in leve roke, danes pa aktualnega evropskega plavalnega prvaka med športniki invalidi. Na prvenstvu v Dublinu na Irskem je zlatu na 50 metrov prosto dodal še bron na 200 metrov prosto.
Na sprejemu za Darka Đurića, najuspešnejšega slovenskega plavalca v kategoriji športnikov invalidov, se ni trlo na tisoče ljudi kot septembra lani na sprejemu za zmagovalce EuroBasketa, so se pa v kraju, kjer so lani postavili prvi spomenik slikarki Ivani Kobilci v Sloveniji, zbrali vsi tisti, ki 29-letnega plavalca najbolj cenijo in najbolj pozorno spremljajo njegov športni razvoj.
Presenečen je bil nad odzivom domačinov. "Moj uspeh je le en odstotek vsega, preostalih 99 odstotkov pa predstavljate vi, moja družina, Podbrezje, trenerji, zveza športnikov invalidov, sponzorji. Hvala vsem, ki me hvalite, pa tudi tistim, ki me kritizirate."
Đurić ga od novembra nadgrajuje na Nizozemskem, kjer v plavalnem centru Amerfoort trenira z nizozemsko paraolimpijsko ekipo. Odločitev za selitev v deželo tulipanov so sinoči vsi po vrsti glasno odobravali in pozdravljali.
Na sprejem je prišel odlično razpoložen:
Od Darka samega, ki se je na druženje v Podbrezje pripeljal nasmejan do ušes, okrašen z zlato in bronasto medaljo z evropskega prvenstva ter presenečen nad množico ljudi, ki ga je čakala pred njegovo hišo, do Gregorja Gračnarja, podpredsednika Zveze za šport invalidov Slovenije, Bora Štrumblja, direktorja direktorata na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in Darkovega prvega trenerja, selektorice slovenske reprezentance športnikov invalidov Jane Čander, župana občine Naklo Marka Mravlje in še bi lahko naštevali.
Nečakinje so zapele himno Darko, naš junak si, ki jo je napisal oče Milan:
Darko Đurič je novi evropski prvak v plavanju na 50 metrov prosto med športniki invalidi. Prvo mesto v kategoriji S4 si je razdelil s Čehom Arnoštom Petračkom, tistim plavalcem, ki mu je Đurić konec lanskega leta izmaknil svetovni rekord na 50 metrov delfin.
Namesto države himne se je protokolarni del sprejema začel s himno, ki jo je oče Milan napisal posebej za Darka. Z ženo Veroniko sta ga posvojila pred 27 leti. Skladbo Darko, naš junak si so zapele Darkove nečakinje. Gre za priredbo skladbe Mi se imamo radi.
Prvi, ki je dobil v roke mikrofon, je bil župan Naklega Marko Mravlja. Športnemu junaku Podbrezij je podelil plaketo občine, ki so jih sicer že pred časom podelili olimpijcem iz njihove občine (Darko se podelitve takrat zaradi odsotnosti ni udeležil), zraven pa z zbranimi delil še anekdoto izpred let. "Ko je pred leti, ko sem imel v Naklem otroško trgovino, mama prinesla Darka v trgovino in ga posadila na pult, sem bil šokiran, presenečen, ko sem ga zagledal, a me je hitro potolažila: 'Ne skrbite, to ni nič, saj ima roko, vse bo zmogel.' In je res, starši so bili velika spodbuda, res je vse zmogel," jih je pohvalil župan, slavljencu pa priznal, da je zanj velik vzor.
Staršema Milanu in Veroniki, ki sta ga v svoj dom sprejela, ko je imel dve leti, se je javno zahvalil tudi Darko in jima s posebno potico, ti, Podbreško potico, ki jo je spekla soseda Irena Zupan, voščil ob 35. obletnici poroke. "Kdor ju pozna, ve, da sta to najbolj srčna človeka na svetu. Brez njune dobrote danes ne bi bilo ne sprejema, ne mojih uspehov, ne vsega lepega, kar se mi je v življenju zgodilo."
Gregor Gračnar, podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije, je pozdravil Darkovo odločitev, da se preseli na Nizozemsko in se tam pridruži treningom njihove izbrane vrste. Obljubil je, da mu bo zveza finančno in moralno še naprej stala ob strani. "Verjamem, da boš vztrajal. Pred dvema letoma se ti je medalja na paraolimpijskih igrah v Riu za malo izmuznila, zdaj si na dobri poti, da jo dobiš v Tokiu," mu je zaželel.
Sprejema se je udeležil tudi Darkov prvi plavalni trener Boro Štrumbelj. Poudaril je, da je za Darkom izredno težko leto, saj se je preselil v drugo okolje. "Stran od vas in nas. To ni lahek korak, zato je potreboval veliko gorenjske trme in volje, a je vse, kar mu je ponudilo, dobro izkoristil. Na evropskem prvenstvu v Dublinu je slovenski šport invalidov znova postavil na športni zemljevid," je dejal. "To je velik dosežek za invalide in velik dosežek za Slovenijo. Vesel sem, da nam je pogoje športnikov invalidov uspelo izenačiti s preostalimi športniki. Zdaj lahko govorimo o samo enem športu, ki združuje oboje."
Jana Čander je selektorica slovenske paraplavalne reprezentance. Pohvalila je Đurićevo voljo in pogum. "Še posebej na 200 metrov, kako mi je srce razbijalo. Glede nadaljevanja? Počakajmo, da se umirimo, in se potem pogovorimo o prihodnosti," je predlagala.
Jernej Jeglič, predsednik TVD Partizan, je dejal, da je Darko sebi naložil veliko breme, a ga tudi uresničil, kljub uspehom pa ostaja skromen. Kot je dejal: "Še vedno je prijeten, 'fleten' fant za na vas."
Povsem na koncu je za mikrofon poprijel še Darko. Zahvalil se je vsem, ki ga hvalijo, pa tudi tistim, ki ga kritizirajo. Priznal je, da je bil po olimpijskih igrah v Riu, kjer je pristal na nehvaležnem 4. mestu, v krizi in ni vedel, kako naprej. "Četrto mesto pomeni, da si najhitrejši brez medalje," je dejal. "Bazena nisem mogel niti videti, dobesedno sva se sprla," je razkril.
Dodal je, da je bil vesel, da je svetovno prvenstvo v Mehiki (zaradi potresa) odpadlo, in ves čas iskal poti do sprememb. Ko so mu na Nizozemskem ponudili priložnost, jo je zgrabil z obema rokama. Tako kot je (z izjemo tekme na 100 metrov prosto, kjer je bil peti) zgrabil vse, kar se mu je ponujalo. Zlato in naslov evropskega prvaka na 50 metrov prosto in bron na 200 metrov prosto. "Moji rezultati so kot vrh ledene gore. Vidi se samo en odstotek na površju, vseh preostalih 99 odstotkov, ki se jih ne vidi, pa je prav tako pomembnih. To ste vi, starši, družina, Podbrezje, trenerji, zveza, sponzorji, vsi, ki me na kakršenkoli način podpirajo in mi stojijo ob strani," se je zahvalil. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki ga kritizirajo. "Čisto vsak je deloma zaslužen za moje uspehe," je sklenil.
1