Dvakratni olimpijski prvak si jo je kot zadnji pokoril, nato se ni več pobrala

Pisalo se je leto 1988, ko je v Velenju z vsemi potrebnimi dovoljenji zaživela skakalnica s K točko pri 75 metrih. Veliko napako so v Šaleški dolini naredili čez dvanajst let, ko so šli v nadgradnjo (K-85) in v fazi izvedbe napravo preveč povečali, kot je bilo predpisano. Takrat so mizo pomaknili nazaj in skakalnico poglobili. Ker se je dodatni korak naredil brez gradbenega dovoljenja, je leta 2011 gradbena inšpekcija potegnila črto in zaradi črne gradnje izdala prepoved upravljanja objekta.

Klavrna usoda leta 2013

Čeprav so imeli v Velenju prav tako idejo, da bi nekoč v njihovem kraju stala še večja skakalnica, so se morali od nje lani ob koncu leta posloviti in plačati 95.000 evrov za rušenje ter pričetek gradnje manjše skakalnice (K 55). Skakalnica je tako zaradi prenaglih in nepremišljenih odločitev doživela klavrno usodo.

V sicer kratki zgodovini je imela tudi enajstletno mednarodno veljavo, saj so na njej od leta 2000 do 2010 vsako poletje potekale tekme celinskega pokala pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS). Uganete, kdo se je kot zadnji veselil v Velenju? Nihče drug kot dvakratni olimpijski prvak iz Sočija, Poljak Kamil Stoch.

Ob Stochu še Peterka, Funaki …

Ob Poljaku so od znanih na tej skakalnici tekmovali še Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta, Kazuyoshi Funaki, Richard Freitag …, od mladih zvezd pa tudi Peter Prevc in Thomas Diethart.

Od slovenskih olimpijcev, ki so nastopili na zadnjem največjem zimskem športnem dogodku v Sočiju, sta člana velenjskega kluba Marjan Jelenko in Gašper Berlot, med skakalci pa je znan denimo Robert Hrgota, ki pa je nedavno prestopil v Kranj. "Zame je bila ta skakalnica najlepša. Zelo mi je ugajala, ker je imela strašen nalet. Bil je zelo visok in železen proti koncu. Ker je bil že tako star, te je bilo pred odskokom malce strah, ali se bo miza podrla ali ne. Prisoten je bil adrenalin (smeh, op.p.). Veliko smo trenirali na tej skakalnici. Naslednjim rodovom iz tega okoliša bo zagotovo manjkala, ker bi jo imeli tik pred vrati. Za nas kombinatorce je bilo dobrodošlo, ker si moral peš na vrh skakalnice in si imel tako dodatno vadbo (smeh, op.p.). Imela je kar nekaj pozitivnih lastnosti, sicer pa specifičen profil, ki ga ne srečaš na tekmah svetovnega pokala," se je Jelenko spomnil skakalnih trenutkov na, žal, porušeni napravi.

Poudaril je še, da so imeli v velenjskem klubu v prvi vrsti izjemno dober strokovni štab, da so posledično dosegali dobre rezultate: "Trenerji so bili zagnani. Treninge smo imeli tudi na drugi skakalnicah v okolici. Tekli smo na Rogli. Pogoji niti niso bili tako super, kot so bili trenerji."

Glavno bogastvo bo nadomestila njena manjša naslednica

Za zdaj lahko v Velenju, kjer je se skakalnica K-85 bohotila na najlepšem možnem razglednem prostoru, uporabljajo tri skakalnice s certifikatom Smučarske zveze Slovenije (SZS). Na voljo so jim K8, K14 in K22, medtem ko naj bi se večji skakalnici K35 in K55 začeli graditi letos avgusta.

"Želja vodstva kluba, članov in tekmovalcev je, da se konča izgradnja dveh novih skakalnic (K35 in K55), ki bosta za samo delovanje kluba pomenili veliko. S pridobitvama bodo lahko naši tekmovalci in tekmovalke veliko več trenirali v domačem okolju in tudi zaradi tega imeli več časa za ostale dejavnosti. Vožnje do ostalih skakalnih središč vzame nekaj dragocenega časa in tudi klub bo imel zaradi tega nekaj manj stroškov (prevozi, strošek najema skakalnic ...). V tem trenutku ne razmišljamo, da bi šli v gradnjo večje skakalnice. Seveda pa pričakujemo, da bodo naše nove skakalnice uporabljali tudi ostali tekmovalci iz drugih klubov po Sloveniji. Je pa tako, da naši tekmovalci trenirajo po vseh ostalih slovenskih skakalnih centrih kakor tudi v tujini (Avstrija, Poljska ...), kar ni nič novega, saj morajo vaditi tudi na ostalih napravah," pa je spregovoril o skakalnih smernicah velenjskega kluba njegov predsednik Bogdan Plaznik, ki bi jasno rad, da bi skakalnica zgrajena iz leta 1988 še stala na Grajskem hribu.

Čeprav imamo zdaj v Sloveniji prekrasen skakalni center v Planici in tistega že dodobra preizkušenega v Kranju, pa bi bila velenjska skakalnica zelo dobrodošla za trening tekmovalcev, ki se nahajajo na drugem koncu Slovenije.